31. januar – Dan brez cigarete

DAN BREZ KAJENJA NAJ POSTANE ŽIVLJENJE BREZ KAJENJA

Ljubljana, 30. januar 2023 – Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ob katerem želimo kadilce spodbuditi za opustitev kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo nehati sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom. Za opuščanje kajenja priporočamo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči, to so svetovanje, po potrebi nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila na recept, ne priporočamo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene. V zadnjih letih so se v Sloveniji namreč pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji.

Že več desetletij v Sloveniji z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov.

Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila na zemljevid najnaprednejših držav v svetu. »Kljub temu pa si prizadevamo za dobre rezultate tudi v prihodnje. Leta 2022 je bila sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane izdelke in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal 5 %«, je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.

Strategija vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih bomo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključni so tudi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za svetovanje v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777, ki je natisnjena na embalaži tobačnih izdelkov.

Glede na to, da 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj bo kadilcem spodbuda in priložnost za opustitev kajenja bi posebej izpostavili, da bodo v letošnjem letu pripravljene celovite nacionalne smernice za področje opuščanja kajenja oziroma uporabe povezanih izdelkov in smernice za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom ter celovit program za obravnavo kadilcev v bolnišničnem okolju. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da imajo vsi kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja več različnih brezplačnih možnosti od individualnih in skupinskih programov za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenih domov do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj«, je še dodala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.

Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov si želi prenehati z njihovo rabo, toda za mnoge je zaradi zasvojenosti z nikotinom opustitev težka, še posebej, če to poskušajo sami, brez pomoči.

Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morajo imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki vključuje farmakološko in vedenjsko ter kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj za odvajanje od nikotina uporabljajo izključno tiste pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja. »Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. Tako so v okviru zdravstvenih domov tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številke 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. »Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav,« je dodal dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:

https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju

https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja

https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila

»Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje,« je še povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

O pomembnosti nekajenja v nosečnosti pa je opozorila Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki je povedala: »Vsaka bodoča mama želi imeti zdravega otroka, zato je pomembno, da nosečnica premisli tudi o svojem kadilskem statusu. Zaradi kajenja nosečnic je namreč tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, s čimer se poveča med drugim tveganje za prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in prirojene okvare. Opustitev kajenja je res lahko težka, a je pomembna za kasnejše zdravje otroka. Vse nosečnice, tudi nekadilke, bi si morale zato postaviti prednostni cilj, da ustvarijo okolje brez cigaretnega dima ne le v času nosečnosti, ampak tudi po porodu.«

Pred nami so novi izzivi. V času, ko se v Sloveniji odstotek kadilcev znižuje, se pojavljajo novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Te izdelke uporablja znaten odstotek mladoletnikov.

V Sloveniji je po podatkih iz leta 2021 tobak kadil manj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. »V Sloveniji so naprodaj tudi številni novi izdelki, ki vsebujejo tobak (ogrevani tobačni izdelki), ali pa so brez tobaka in vsebujejo nikotin (elektronske cigarete, nikotinske vrečke). Med odraslimi prebivalci v letu 2021 beležimo 5,4 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno 1,3 % uporabnikov elektronskih cigaret. V raziskavi, izvedeni konec leta 2021, je med anketiranimi dijaki 2. letnikov srednjih šol vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete 26 %, ogrevane tobačne izdelke 13 %, nikotinske vrečke pa 9 %. Da so odstotki uporabnikov teh izdelkov med mladostniki praviloma višji kot med odraslimi povedo podatki o uporabi v zadnjih 30 dneh. O uporabi elektronskih cigaret v zadnjih 30 dneh je poročalo 11 % anketiranih dijakov 2. letnikov srednjih šol, ogrevanih tobačnih izdelkov 6 %, nikotinskih vrečk pa 5 %. Med mladostniki so vedno bolj popularni tudi brezdimni tobačni izdelki, predvsem to snus (fuge), ki se trži kot tobačni izdelek za žvečenje. Med anketiranimi 16-letnimi mladostniki je konec leta 2021 brezdimne tobačne izdelke vsaj enkrat poskusilo 15 %, v zadnjih 30 dneh pa jih je uporabljalo 8 %, medtem ko je med odraslimi odstotek uporabnikov v letu 2021 znatno nižji, to je 1,3 %,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. »Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, snus) tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret,« je še dodala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zadnji dostopni podatki kažejo, da je uporaba elektronskih cigaret povezana z zvišanjem tveganja za bolezni srca in žilja, bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav. Elektronske cigarete se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilo kajenju cigaret, zlasti v okoljih brez tobačnega dima. »Elektronske cigarete so še posebej nevarne, če jih uporabljajo otroci in mladostniki. Nedavni podatki kažejo, da je razširjenost uporabe elektronskih cigaret med otroki in mladostniki v državah, ki o tem zbirajo podatke, okoli 20 %. Nikotin povzroča močno zasvojenost in ima lahko dolgotrajne, škodljive učinke na razvoj možganov. Poleg tega je na voljo vedno več dokazov, da mladoletniki, ki nikoli ne kadijo, uporabljajo pa elektronske, vsaj podvojijo možnost, da bodo kasneje začeli s kajenjem običajnih tobačnih cigaret. Elektronske cigarete predstavljajo tudi veliko tveganje v času nosečnosti, saj lahko poškodujejo še nerojenega otroka. V državah, kjer elektronske cigarete niso prepovedane, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča, da se jih ustrezno regulira,« je povedala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je močan pravni instrument za pomoč v boju proti tobačni epidemiji. »Evropska regija SZO je dosegla velik napredek pri izvajanju konvencije, saj jo je ratificiralo 50 od 53 držav. Poudariti je potrebno, da lahko zdravstveni delavci skupaj z množičnimi mediji veliko storimo za zaščito naših otrok pred tobakom, vključno z učinkovito komunikacijo, ki temelji na dejstvih ter z uporabo prijaznega in primernega jezika in pristopa. SZO v Sloveniji tesno sodeluje z Ministrstvom za zdravje in NIJZ pri podpori oblikovanju politik na področju nadzora nad tobakom in izvajanja učinkovitih preventivnih programov, ki temeljijo na najnovejših dokazih in mednarodnih izkušnjah,« je še dodala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Trenutno poznamo kratkoročne učinke elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov. »Če pogledamo v preteklost k cigaretam, so se prvi podatki o škodljivosti kajenja začeli pojavljati približno 20 let po začetku njihove masovne uporabe, še naslednjih 20 let pa je tobačna industrija z vsemi sredstvi preprečevala, da bi se ti podatki javno objavili. Podoben scenarij lahko verjetno pričakujemo tudi pri elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih. Pomembno je, da se zavedamo, da je vdihavanje kakršnekoli snovi potencialno nevarno. Snovi, ki niso nevarne ob zaužitju skozi prebavni sistem, so lahko zelo nevarne, če jih vdihujemo. Ob uporabi elektronskih cigaret oseba vdihava aerosol, ki vsebuje nikotin in znatne ravni drugih zdravju škodljivih snovi, ki ob dolgoročni uporabi zvišujejo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja in raka. Tudi aerosol ogrevanih tobačnih izdelkov vsebuje številne zdravju škodljive snovi, med njimi jih je znatno število tudi v višjih ravneh kot v tobačnem dimu. Danes ni dokazov, da so ogrevani tobačni izdelki manj škodljivi kot kajenje,« je poudarila doc. dr. Mihaela Zidarn iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

»Pri Brez izgovora izvajamo preventivne programe in vrstniške delavnice zadnjih 16 let. Začetki preventivne dejavnosti so bili povezani predvsem z ozaveščanjem mladih o škodljivih posledicah kajenja cigaret na zdravje in na drugi strani razkrivanje marketinških taktik tobačne industrije. V zadnjem obdobju se je uporaba klasičnih cigaret med mladimi zmanjšala, kar potrjuje pomen preventivnega dela različnih organizacij in institucij in prednost sodelovanja različnih sektorjev in deležnikov v Sloveniji. Pa vendar, smo po intenzivnem ‘pokoronskem’ obdobju trčili v nov izziv – nove izdelke, kot so elektronske cigarete (vejpi), ogrevani tobačni izdelki idr. Na to nismo pozorne le organizacije in institucije, ki že vrsto let delamo na tem področju, ampak prihaja do vse večje zaskrbljenosti med strokovnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah ter med starši. Zaskrbljenost povzroča nepoznavanje novih izdelkov, nerazumevanje, od kje lahko mladi pravzaprav pridejo tako hitro v stik z novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki. Zaznavamo, da je vse večji problem internet, na katerem težko sledimo vsem oblikam oglaševanja (prekrito oglaševanje, ‘influencerji’,itd.). Zato ob letošnjem Dnevu brez cigarete vračamo pogled na že dosežene spremembe, ki so se nam v preteklosti zdele nedosegljive in vemo, da bomo s sodelovanjem rešili tudi nove izzive,« je povedala Manca Kozlovič, koordinatorka za izobraževanje Mladinske Zveze Brez izgovora Slovenija.

***

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo:

Nacionalni inštitut za javno zdravje,

Center za komuniciranje

Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494

pr@nijz.si

Razpis za ŠTUDENTSKO DELO IZVAJALCEV PREVENTIVNIH PROGRAMOV Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih preventivnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah predvsem v Ljubljani in v Kopru ter tudi po drugih krajih po Sloveniji.

Gre za izvajanje preventivnih in izobraževalnih programov na osnovnih in srednjih šolah, poudarek tematike pa je na duševnem zdravju, razvoju socialnih spretnosti in preprečevanju zasvojenosti. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti vrstniškemu pritisku ter nasploh sprejemati zdrave odločitve.

Izvajamo delavnice na različne teme, kot so:

preprečevanje problematičnega igranja na srečo med najstniki, izvajajo pa se predvsem med učenci zadnje triade osnovne šole in med dijaki (fanti) 1. in 2. letnikov srednjih šol
preprečevanje motenj hranjenja in negativne samopodobe med učenci zadnje triade osnovne šole in dijakinjami 1. in 2. letnikov srednjih šol
učenje socialnih veščin (komunikacija, uravnavanje čustev, samopodoba ipd.) in preprečevanje različnih zasvojenosti (tobak, alkohol, konoplja ipd.) med učenci zadnje triade osnovne šole
preprečevanje medvrstniškega nasilja in reševanje konfliktov med učenci zadnje triade osnovne šole
preprečevanje zasvojenosti s spletom med učenci zadnje triade osnovne šole

Če te veseli delo z mladimi, imaš izkušnje z izvajanjem delavnic in nekaj znanja s kakšnega od navedenih področij ter čutiš naše poslanstvo promocije trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, te vabimo, da se nam pridružiš!

Delavnice potekajo občasno, med tednom v dopoldanskem času (v času pouka). Največ delavnic se izvaja v Ljubljani in okolici, iščemo pa tudi izvajalce na Obali in po drugih krajih v Sloveniji.

Za izvajanje delavnic je predvideno plačilo 6 € neto/h (v primeru več izvedenih ur v enem kosu ali online delavnic) oz. 7 € neto/h (v primeru izvedbe le ene šolske ure), v to pa je vključena ena učna ura oz. 45 minut delavnice in 15 minut priprave. Postavka se zviša na vsako polno leto opravljanja dela. Plačilo za opravljeno delo se študentu izplača preko študentske napotnice.

Prijave zbiramo do nedelje, 12. 2. 2023, preko obrazca, ki je dostopen tukaj. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na mia.zupancic@noexcuse.si ali na 041 679 756.

Po zaključku prijav vas bomo do torka, 14. 2. 2023, obvestili, če ste bili izbrani za bodoče izvajalce. V tem primeru vas bomo povabili na usposabljanje za izvajalce, ki bo v soboto, 18. 2. 2023 (v živo v prostorih Mladinske zveze Brez izgovora v Ljubljani). Usposabljanje je za bodoče izvajalce obvezno – brez udeležbe na usposabljanju delavnic ne boste mogli izvajati, zato si že vnaprej rezervirajte termin. Usposabljanje bo celodnevno.

O nas in naših aktivnostih si lahko več preberete tudi na naši spletni strani ali na našem FB profilu, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo.

Lep pozdrav,

ekipa Brez izgovora

Transparency International Slovenia ob zaključku projekta Brez izgovora

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ob zaključku projekta Brez izgovora, ki je potekal pod okriljem mladinske zveze Brez izgovora, in v okviru katerega smo v TI Slovenia podrobneje analizirali zakonodajna postopka v primeru poskusov sprememb tobačne zakonodaje in zakona o igrah na srečo, ponovno opozarjamo na pomen transparentnih in vključujočih zakonodajnih procesov. V zaključnem poročilu predstavljamo omenjeno Analizo transparentnosti postopkov sprejemanja sprememb izbrane zakonodaje s področja javnega zdravja. Ob tej priložnosti poudarjamo, da so spremembe zakonov ob vključevanju deležnikov, ustreznem usklajevanju in strokovnem dialogu dopustne ter razumljive, a bi morali biti pri tem jasno zabeleženi vplivi, ki so spodbudili te spremembe. Tako bi se izognil morebitnim dvomom, kateri interesi so v konkretnem zakonodajnem postopku prevladali. Predpisi bodo kakovostni in obstaja večja verjetnost, da jih bodo naslovniki sprejeli, ko bo zakonodajni proces transparenten in vključujoč. Ocenjujemo, da je to še toliko pomembneje, ko gre za sprejemanje predpisov, ki tvorijo pomembne politike v javnem interesu, kot je področje javnega zdravja mladih.

Do poročila lahko dostopate TUKAJ.

Spletni izziv – #si upaš?

#zdravjebrezizgovora

Spletni izzivi so eni izmed najbolj viralnih spletnih pojavov. Kot požar se lahko razširijo po družbenih omrežjih in kaj hitro vidimo različne mladostnike, znane osebnosti in babice kako se snemajo med zaužitjem žlice cimeta ali ko jim nekdo na glavo zlije vedro ledene vode. Ko pri izzivu sodeluje cel svet nas hitro zamika, da bi se izziva lotili tudi sami. Pa moramo izziv zares tudi sprejeti?

Spletni izzivi so navadno naznanjeni s ključnikom #challenge in zajemajo celo paleto aktivnosti. Od okušanja določene hrane, akrobatskih podvigov, umetniškega ustvarjanja, video igralski izzivi in izvajanja smešnih nalog (npr. koliko grozdov spraviš v usta) do različnih preizkusov poguma, ki so pod določenimi pogoji lahko za nas tudi nevarni. Nekateri izzivi so lahko izredno zabavni, smešni in zanimivi, drugi pa neprijetni, strašni in celo ogrožajoči za naše počutje in zdravje. Pomembno, da znamo med njimi razlikovati.

Varni in prijetni izzivi so na primer tisti, ki jih lahko opravimo z drugimi, ob tem pa se iskreno nasmejimo, zabavamo ali pa kaj novega naučimo. So takšni, da bi jih lahko naredili tudi s svojimi starši in od nas ne zahtevajo, da počnemo stvari, ki jih nočemo. Skozi njih lahko razvijamo tudi veščine (npr. Risarski izzivi, kuharski, tudi bralni izzivi) ali pa pomagamo drugim.

Nevarni in neprijetni izzivi pa so tisti, ki nas silijo k dejanjem, ki nas ogrožajo, so nevarna za druge ali pa povzročajo v nas neprijetna čustva kot so strah, gnus ali slabša samopodoba. Tovrstni izzivi od nas na primer zahtevajo, da pojemo nekaj, kar ne bi smeli ali pa izvedemo nasilno dejanje nad drugimi ali nad sabo.

Pred izzivom premislimo

Kadar nas zagrabi želja, da bi določen spletni izziv sami izvedli ali pa nas k izzivu pozove druga oseba, je dobro, da pred izvedbo razmislimo, kaj točno izvedba izziva prinaša. Vprašamo se:

Kako se bom ob izzivu počutil?

Če opazimo, da izziv v nas povzroča nelagodje, je dobro tem občutkom prisluhniti in izziva ne izpeljati. Ravno tako se v izvedbo ne silimo, ampak izziv pogumno zavrnemo, kadar do njega čutimo odpor.

Zakaj bi ta izziv rad opravil?

Če se izziva lotimo zgolj zato, da drugim dokažemo, da nekaj zmoremo, to lahko hitro pripelje do situacije, kjer se lotevamo nečesa, kar v resnici nočemo izvesti. Lahko se nam zgodi tudi, da izziv prejmemo v obliki grožnje, torej da moramo izziv izpeljati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega. Tovrstna grožnja ni v redu in hitro lahko pride do izsiljevanja. V tem primeru moramo takoj obvestiti odraslo osebo.

Se ga lotevam sam ali z drugimi?

Izzivi so bolj zabavni, kadar se jih lotimo z drugimi, a to ne pomeni, da se moramo prilagoditi pritiskom skupine, v kolikor tega nočemo.

Kje sem izziv zasledil?

Številni izzivi so neškodljivi in na spletu lahko vidimo veliko poskusov njihove izvedbe. Previdni moramo biti kadar smo izziv zasledili v kakšni zaprti pogovorni skupini (npr. Discord server) ali pa smo bili osebno izzvani s strani določene osebe (še posebej, če to osebo poznamo le preko spleta).

Če izziv posnamem, kje ga bom objavil?

Cilj spletnih izzivov je načeloma, da se med izvajanjem posnamemo in posnetek potem tudi nekje objavimo. Pri tem moramo razmisliti s kom bomo ta posnetek delili in kaj smo na posnetku počeli. Veliko izzivov nas lahko postavi v nerodne situacije, za katere si ne bi želeli, da za večno ostanejo na spletu. Če nam je pri nastalem posnetku nerodno ali nelagodno, izziva ne objavimo ali pošiljamo določeni osebi.

Se mi ob izvajanju izziva lahko zgodi kaj neprijetnega?

Nekateri izzivi so privlačni ravno zato, ker predstavljajo neko mero tveganosti. A ravno pri teh moramo biti najbolj previdni, saj so posledice lahko resnično nevarne. V kolikor lahko izziv pripelje do nelagodnega izida, potem ta izziv raje preskoči.

Če ti zgornja vprašanja vzbujajo dvom, potem je čisto v redu, če izziv zavrneš. Lahko se o izzivu predčasno pogovoriš tudi s kakšno odraslo osebo, kateri zaupaš in mogoče ti bo podala tudi kakšen kreativen nasvet, kako lahko svoj izziv narediš še bolj unikaten. Ob tem pa tudi preveriš ali je izziv varen in ne bo prinesel nepričakovanih izidov.

SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO₂) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO₂ (µg/m³) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO₂ ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO₂, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa?

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.”

Povezave:

Report on All colors of the rainbow Erasmus + project

In August of 2022 Youth Network No Excuse held an Erasmus + project called All colors of the Rainbow with youth from Poland, Portugal, Belgium, and Spain. The main goals of the project were, firstly, to improve awareness and knowledge of sexuality, different sexual orientations, and gender identities among young people by empowering them to have effective conversations about sexuality and LGBTQ+ topics with their peers. Secondly, to raise awareness of true and distorted information and to develop youth’s critical thinking on the subject. Lastly, the goal of the project was to equip young people with knowledge and competencies and then give them the space to create and work on what is important to them by creating products for youth workers in this field and through them spreading awareness and the impact of the project.

Young people participating in the project reflected on their first impressions of LGBTQ+ people and on how these impressions have changed throughout time to start thinking about LGBTQ+ identity, people, and experience from their own perspective, to think about where their opinions and beliefs come from, and to realise the importance of talking about these issues openly. Participants were also asked to reflect on their identities, and then think about how elements of their lives (relationships, daily lives, future goals) would change due to being a part of a stigmatized minority (or more of them). Through this and other activities they gained a better understanding of challenges and prejudice LGBTQ+ people face, including mental health problems, homophobia and transphobia, limited rights, stereotype, prejudice and violence, underrepresentation of this minority in everyday media, and many more. They learned about asexuality and thought about what it teaches us about relationships and communication. They had a training of peer communication about these topics, where they thought, talked about, and learned how to be supportive in peer interactions with youngsters from the LGBTQ+ minority, creating a safe space for them to open up and feel supported. In addition to this, they reflected about why it is important to actively stand up against unfair treatment and discrimination of LGBTQ+ people and how to do that. They also started thinking about how to have safe conversations about sexuality and sexual needs and desires that are awakening in them.

Participants collaborated when searching through Ljubljana on a treasure hunt, when preparing an international evening, learning about stress reducing techniques, and in many more activities in which they created a supporting group and made international friendships for a lifetime. Their collaboration came to life the most when they were creating products by the end of the project. These were created for youth workers who deal with topics of LGBTQ+ people and range from social media posts informing the public about these topics; a comic book dealing with taboos; educational games including LGBTQ+ snakes and ladders, a mental health mood board, and picture cards; and infographics on LGBTQ+ topics as well as consent, healthy relationships, emotional safety, STDs and more. Through these products youth showed what is important to them, how they can benefit society, and what they are capable of when given the support and space to explore and create what is meaningful to them.

ALL COLORS OF THE RAINBOW GUIDELINES

COMIC BOOK – ALL COLORS OF THE RAINBOW

Summer camp 2022 – bližamo se 10. obletnici

Aktivisti in Zagovorniki Brez izgovora Slovenija smo se letos odpravili na Summer camp od 8. 8. 2022 do 12. 8. 2022. Tokrat smo bili nastajeni v Desklah. Skupaj smo preživeli krasnih 5 dni. Kaj smo vse počeli? Beri dalje.

Summer camp je poletni tabor članov Brez izgovora, na kateremu se mladi preizkusijo v organizaciji programa, pridobijo nova znanja in skupaj naslovimo tematike, ki jih čez leto nimamo časa nagovoriti. Letos smo se osredotočili na postopke pogajanja med različnimi deležniki na nacionalni ravni. V te namene so nam program popestrili z organizacijami iz lokalnega okolja – kot je Društvo Eko Anhovo, s katerim smo spoznali izzive, ki jih imajo v okolju zaradi zgodovinskih okoliščin in onesnaževanja tamkajšnjih sosežigalnic. Obiskali so nas tudi predstavniki Mednarodne mladinske organizacij za zdravje in Inštituta za okolje in zdravje. Skupaj smo krepili svoje zagovorniške kompetence in pripravljali dokumente, kot je npr. prehranski manifest.

Seveda pa Summer camp ni le prostor, kjer poglobimo znanja, ampak je to tudi čas, ko se lahko družimo brez omejitev. Kaj to pomeni? Da krepimo timski duh s kuhanjem, popoldanskimi sprehodi, gledanjem zvezd in s karaokami.

Letošnji tabor je zaznamoval ogenj, ki se je vil po bližnjem Krasu, kar je pomenilo, da nismo morali kuriti ognja. Pa smo se zvečer vseeno greli z objemi, zgodbami in čajem z limono.

Aktivnost je podprla Mestna občina Postojna in Urad Republike Slovenije za mladino.

PUSTI ODTIS, DARUJ KRI V JULIJU

Rdeči križ Slovenije vabi na julijsko akcijo darovanja krvi.

Darovanje krvi je nujno potreben in nenadomestljiv način reševanja življenj. V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Darovano kri uporabljamo pri:

zdravljenju in premagovanju težke bolezni,
okrevanju po operaciji ali nesreči,
nosečnosti ali rojevanju.

Ker se spreminja demografska struktura prebivalstva in ker je število ljudi, ki daruje kri vedno manjše, je potreba po darovanju krvi mlajših generacij vse večja.

Na spletni strani akcije Daruj kri lahko preverite, kdo lahko daruje kri, kdaj in kje.

Pusti odtis: Daruj kri!

V Sloveniji vsako leto daruje kri okoli 100.000 ljudi, kar pomeni, da pokrivamo vse potrebe zdravstva, ki jih le-ta ima s transfuzijo krvi. Vsaj enkrat v življenju je darovalo kri kar 81% prebivalstva, kar nas uvršča med najboljše darovalce krvi na svetu. Vsakemu se lahko zgodi nesreča, poškodba ali nepričakovana situacija, v kateri potrebuje transfuzijo krvi, kar pomeni, da je darovanje krvi namenjeno reševanju življenj.

Rdeči križ Slovenije je društvo, ki mu je pripisana vloga nacionalnega organizatorja krvodajalske akcije. Društvo organizira izobraževanja, usposabljanja za organizatorje v lokalnih okoljih, za prostovoljce in širijo znanje o pomenu solidarnosti za nemoteno preskrbljenost s krvjo. V zadnjem obdobju so opazili, da jim te krvi primanjkuje, po projekcijah spreminjanja strukture prebivalstva pa se lahko v bližnji prihodnosti kaže še večji primanjkljaj.

V Brez izgovora se zato letos pridružujemo akciji ‘Daruj energijo za življenje’ in vabimo vse polnoletne osebe k darovanju krvi v sklopu vaše najbližje lokalne akcije.

Kri lahko deluje vsaka oseba, ki je stara med 18 in 65 let, je dobrega zdravja in počutja. Več o pogojih, kdo je lahko krvodajalec, lahko preberete TUKAJ.

Kje potekajo akcije v mesecu aprilu 2022, si lahko ogledate TUKAJ.

Povezava do videa RKS.

Vir: Rdeči križ Slovenije, https://www.rks.si/

Alkoholni semafor gori rdeče

Alkohol zavira Slovenijo – in kako se bodo problema alkohola v Sloveniji lotile slovenske stranke?

13 strank, sodelujočih na letošnjih državnozborskih volitvah, je podalo svoja stališča glede alkoholne politike, a ocenjujemo, da so njihovi načrti premalo ambiciozni.

Slovenci sodimo v vrh porabe alkohola v razvitem svetu. Več kot 400.000 Slovencev ima vsako leto z njim negativne izkušnje, 43 % prebivalcev, starih med 25 in 64 let pije visoko tvegano. Alkohol je še vedno zelo dostopen – več kot 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola v trgovinah in lokalih. Še vedno pa je prisoten tudi v prometu – več kot 1/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Rečemo lahko, da alkohol zavira Slovenijo in luč na “alkoholnem semaforju” gori rdeče. Stranke se problema sicer zavedajo, vendar so njihova stališča, po ocenah združenih organizacij, premalo ambiciozna. “Področje alkohola je sistemski problem, ki se ga moramo lotiti vsi ključni deležniki s celostnimi ukrepi,” so poudarili na novinarski konferenci v prostorih Zavoda VOZIM.

Celje, 7. 4. 2022 – V Sloveniji imamo tako imenovano »mokro« kulturo, kar pomeni, da je alkohol v družbi sprejet kot nekaj normalnega, je del vsakdanjega življenja in običajev, hkrati pa je široko dostopen. Slovenci smo do pitja alkohola zelo nekritični in ga pogosto še spodbujamo, vse dokler se ne pokažejo resne posledice, kot so prometne nesreče, nasilje v družini, odvisnost … Kljub veliko govora o potrebnih spremembah na področju alkoholne politike, pa v zadnjih 10-ih letih na tem področju ni bilo bistvenih sprememb. Za razliko od tobaka, kjer so se naredili ogromni preskoki.

Ker so pred vrati državnozborske volitve, na katerih bomo izbirali slovensko vlado za naslednja štiri leta, so se združili predstavniki organizacij, ki že več let aktivno delujejo na področju alkohola: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (SNCDA), Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (No Excuse), Inštitut za zdravje in okolje (IZO) ter Zavod VOZIM. Slovenskim strankam, ki bodo na volitvah sodelovale, so poslali spletni vprašalnik www.alkoholnisemafor.si ter jih pozvali, naj podajo svoja stališča, kako se nameravajo lotiti področja alkohola in na alkoholnem semaforju, ki trenutno gori rdeče, poskušajo spremeniti barvo njegove luči. Odzvalo se je 13 političnih strank (od 21-ih, ki bodo sodelovale na volitvah), po večini vse stranke, ki so doslej v parlamentu, ter nekaj novih.

Uvodoma je Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Celje, povedal: »Zakonodaja, ki je usmerjena v preprečevanje zlorabe in manjše rabe alkohola, je po mojem mnenju dokaj dobra. Težava pa je predvsem v tem, da ni dovolj učinkovita. Dejavnikov za to je več in so širšega pomena. Ugotavljamo pa, da se policisti pri svojem delu srečujemo s problematiko alkohola praktično na vseh delovnih področjih – tako v cestnem prometu, pri kršitvah javnega reda in miru ter pri storilcih kaznivih dejanj.«

Katja Čič, strokovna sodelavka Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, je pri analizi poudarila: “Veseli smo, da se čisto vse stranke strinjajo s financiranjem in izvajanjem preventivnih dejavnosti, vendar smo žal veliko šibkejši na področju oglaševanja alkoholnih pijač in ekonomskih ukrepov, kjer je tudi med strankami prišlo do več nestrinjanj. Izpostavili bi predvsem možnost uvedbe grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje in nosečnost ter konkretno zakonodajo glede prepovedi oglaševanja v digitalnih okoljih, kot dva ukrepa, ki bi imela za trenutno situacijo v Sloveniji zelo pozitiven vpliv.”

S tem, da so zakoni dokaj ustrezni, se strinja tudi Manca Kozlovič, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki je povedala: »Zakoni, vezani na dostopnost alkohola v Sloveniji, sicer niso nujno slabi, a v praksi ne delujejo. Kar 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola, čeprav je spodnja meja za prodajo in ponujanje alkohola postavljena pri 18 letih starosti. Tudi zato se zavzemamo za uvedbo licenciranja prodajaln in gostinskih lokalov za prodajo alkohola in alkoholnih pijač ter možnost odvzema licence v primeru večkratnih kršitev zakona.«

»Za razliko od drugih področij, ki jih obdelujemo v alkoholnem semaforju, je na področju prometne varnosti zavedanje javnosti že zelo visoko. A čeprav se ljudje zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna, kljub temu reagirajo drugače in gredo vinjeni za volan,« je povedala Maruša Samobor Gerl iz Zavoda VOZIM in dodala: »najprej je potrebno urediti klasifikacijo alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč, saj bodo le tako tisti, ki bodo povzročili nesrečo pod vplivom alkohola oz. ustavljeni alkoholizirani, deležni večjih sankcij.«

Ugotovitve alkoholnega semaforja je povzela Urša Šetina, generalna sekretarka Inštituta za zdravje in okolje (IZO), ki je zaključila: »Na podlagi pregleda odgovorov političnih strank smo ugotovili, da se večinoma zavedajo problematike alkohola in v večji meri podpirajo uvedbo dodatnih ukrepov za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja alkohola. Iz odgovorov strank je razvidno, da vidijo rešitev predvsem v izobraževanju posameznikov in strinjamo se, da so aktivnosti ozaveščanja v preventivi pomembne, vendar pa na podlagi priporočil stroke niso zadostne in so lahko le v podporo drugim bolj učinkovitim ukrepom.«

Analiza je pokazala, da so stranke določena področja bolj podrobno raziskale, a hkrati, da ne razpolagajo nujno s pravilnimi podatki, na podlagi katerih so izoblikovale svoja stališča. Zato sodelujoče organizacije predlagajo, da se stranke pri presojanju ukrepov osredotočajo na raziskave, ki so mednarodno priznane in niso bile ovržene ter na zanesljive strokovne vire, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Sodelujoči se sicer zavedajo, da je za korenite spremembe zakonodaje potreben čas, a je za opaznejše spremembe potrebno sprejeti in implementirati celostno alkoholno politiko, ki bo vključevala ukrepe, ki so po priporočilih SZO najbolj učinkoviti – omejevanje dostopnosti do alkohola, večja obdavčitev alkoholnih pijač ter prepoved oglaševanja, promocije in sponzoriranja alkoholne industrije.

»Zato strankam predlagamo, da postopek priprave nove zakonodaje začnejo že ob nastopu mandata. Na podlagi našega terenskega dela pa ocenjujemo, da bi lahko k izboljšanju trenutne situacije v Sloveniji pripomogel že povečan nadzor nad doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje,« je dodala Urša Šetina iz IZO.

Na podlagi izraženih stališč političnih strank do celostnih ukrepov alkoholne politike ocenjujemo, da so njihovi načrti še vedno premalo ambiciozni, da bi na področju alkohola naredili drastične spremembe. Učinkovita alkoholna politika mora biti podkrepljena s strokovnimi dokazi, sprememb se mora lotiti sistemsko in v povezovanju z vsemi ključnimi deležniki, tudi z nevladnim sektorjem in civilno družbo.

PRILOGA: Podrobnejša analiza odgovorov strank na 5. ključnih področjih, ki se jih je potrebno sistemsko lotiti.

Alkoholni semafor_odgovori političnih strank

Dostopnost

Kar 90 % mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola v trgovinah ali lokalih, čeprav je spodnja meja za prodajo in ponujanje alkohola postavljena pri 18. letih starosti. Čeprav večina strank meni, da je ta postavljena starostna ustrezna, je alkohol mladim kljub prepovedi še vedno preveč dostopen. Tudi zato združene organizacije predlagajo uvedbo licenciranja prodajaln in gostinskih lokalov za prodajo alkohola in alkoholnih pijač ter možnost odvzema licence v primeri večkratnih kršitev zakona. Ta ukrep se je namreč v primeru prodaje izkazal kot zelo učinkovit. A tega ukrepa – urejanja gostote prodajnih mest alkohola – večina strank ne podpira, čeprav so znanstvene raziskave dokazale njegovo učinkovitost.

Glede ureditve cenovne dostopnosti alkoholnih pijač so stranke precej mešanih mnenj, a izkušnje iz drugih držav in znanstveni podatki kažejo, da gre dolgoročno za potencialno zelo učinkovit ukrep za zmanjšanje tvegane in škodljive rabe alkohola. To lahko dosežemo z višanjem trošarin na alkoholne pijače, ki odražajo vsaj zdravstvene in socialne izdatke zaradi alkohola in so v skladu z inflacijo.

Tudi glede klasifikacije alkoholnih izdelkov kot neprehranskih imajo stranke mešana mnenja. Kljub dejstvu, da škodujejo zdravju, zakonodaja Evropske komisije izvzema pivo, vino in žgane pijače iz obveznosti navedbe sestavin in zagotavljanja prehranskih deklaracij, ki velja za vsa druga živila. Združene organizacije podpirajo spremembo klasifikacije alkoholnih izdelkov.

Informiranje potrošnikov s pomočjo oznak o nevarnostih in zdravstvenih tveganjih, povezanih z uporabo alkohola, je v interesu javnega zdravja, združenih organizacij ter večine strank. V zadnjih nekaj desetletjih se zaznava trend večje porabe neregistriranega alkohola, saj je ta običajno bistveno cenejši. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji dodatno porabi vsaj še 7 do 8 litrov čistega neregistriranega alkohola na leto na prebivalca, starejšega od 15 let. Združene organizacije se zavzemajo za strožji in predvsem pogostejši nadzor nad izvajanjem določb Zakona o vinu (Zvin), kjer sta nadzor in kaznovanje neregistrirane proizvodnje in prometa z vinom sicer dobro urejena. K doslednemu upoštevanju pa pozivajo tudi stranke.

Zdravstvene posledice

Glede podpiranja kratkih ukrepov je večina strank enotnih v njihovi podpori, še vedno pa ima letno 400.000 ljudi negativne posledice z alkoholom, 43 % ljudi, starih med 25 in 64 let, pa alkohol pije visoko tvegano. Stranke menijo, da je bil pomemben napredek že narejen s povečanjem kapacitet za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo, ter šolanjem zdravnikov v primarnem zdravstvu za svetovanje glede tvegane in škodljive rabe alkohola. V združenih organizacijah pa se zavzemajo tudi, da se o tem področju informira vse ključne profile, ki vsakodnevno delajo z ljudmi, predvsem s ciljnimi skupinami, ki imajo večje tveganje za škodljivo rabo alkohola, med njimi predvsem mladimi.

Marketing

Stranke so glede popolne prepovedi oglaševanja zelo razdvojene. Nekatere trenutno ureditev smatrajo kot zadostno oziroma bi najprej zagotovili spremljanje in vrednotenje oglaševalskih sporočil pred dejanskim ukrepanjem. Kot nadomestek temu ukrepu izpostavljajo krepitev vzgoje in preventivnih programov ozaveščanja ter krepitev informiranja z boljšim označevanjem alkoholnih pijač. Združene organizacije se strinjajo z vlaganjem izobraževalnih dejavnosti v smislu “učenja za življenje”, vendar to žal ni dovolj, saj raziskave kažejo, da ima ciljno oglaševanje velik vpliv na populacijo tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni. Predlagajo tudi prepoved oglaševanja na športnih prireditvah in v digitalnih okoljih, saj se tam zbirajo predvsem mladi, k čemur nekatere stranke pritrjujejo.

Predlog uvedbe grafičnih opozoril o posledicah alkohola za zdravje ali za nosečnost večina strank podpira in ta ukrep razumejo kot potrebnega za omejevanje porabe alkohola, še posebej na podlagi dobrih praks kot na primer Francije.

V analizi odgovorov združene organizacije opažajo trditve kot sta “uvedbe opozoril škodijo vinarjem” ali “prohibicija nima želenih učinkov”. Te so že vrsto let uporabljane taktike alkoholne industrije, ko se borijo proti sprejetju efektivnih ukrepov, kar vpliva tudi na vodilno politiko.

Ekonomija

Stranke se po večini strinjajo z ukrepi kot sta uvedba določene trošarine za vse alkoholne pijače ter odprava nesorazmernosti cen med brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. Trošarine so namreč mehanizem, ki prispeva v skupno blagajno in pozitivno deluje na zmanjšanje dostopnosti alkohola ter omejevanje potrošnje, zato je dvig le teh v stroki smatran za enega najbolj učinkovitih ukrepov. Tudi razlik med različnimi vrstami alkoholnih pijač se ne sme delati. Trošarine je potrebno uvesti za vse alkoholne izdelke, z njihovo pomočjo pa se lahko odpravi tudi primerljivost cen z brezalkoholnimi pijačami.

Izrednega pomena financiranja in izvajanja preventivnih dejavnosti se zavedajo čisto vse stranke, večina bi želela trenutne programe nadgraditi, razširiti ter celo vključiti v potek izobraževanja tekom osnovnih in srednjih šol, kar podpirajo tudi združene organizacije.

Pri uvedbi minimalnih cen na enoto alkohola so stranke razdvojene, vendar iz precejšnjega števila odgovorov “ne vem” organizacije sklepajo, da ta ukrep strankam morda ni dovolj jasen ali znan, saj gre za novost zadnjih let, ki jo uvajajo najbolj progresivne države na svetu. Skladno s tem je pomemben konkreten dialog strank s stroko in organizacijami iz področja, da se jim predstavi najsodobnejše preventivne metode na področju alkoholne politike.

Prometna varnost

Za razliko od zgoraj naštetih, pa je na področju prometne varnosti zavedanje javnosti že zelo visoko. A čeprav se ljudje zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna, kljub temu reagirajo drugače in gredo vinjeni za volan. Še vedno se namreč več kot 1/3 prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Mnenje organizacij je, tuje raziskave pa temu pritrjujejo, da je najprej potrebno urediti klasifikacijo alkohola kot primarnega vzroka prometnih nesreč, da bodo tisti, ki bodo povzročili nesrečo pod vplivom alkohola oz. ustavljeni alkoholizirani, deležni večjih sankcij. S tem se strinja tudi večina strank, ki se naslanjajo na uradne statistike, ki potrjujejo problem alkohola kot vzroka za povzročitev prometnih nesreč in njihovo pogostost.

Največjo podporo na področju prometne varnosti so stranke namenile povečanju nadzora na cestah in naključnemu preverjanju vsebnosti alkohola v izdihanem zraku med vozniki. Tako stranke kot združene organizacije so prepoznale njegovo učinkovitost in doprinos k večji varnosti na cestah.

Pri ostalih predlaganih ukrepih pa so bile stranke zelo neenotne – približno tretjina se jih strinja s predlaganimi ukrepi, medtem ko jih je skoraj tretjina neodločenih. Ti so postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za vse voznike na 0,0 g/l in uvedba alkoholnih ključavnic za voznike povratnike.

Odpravo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja prekrškarjem, ki so vozili pod vplivom, pa je večina strank zavrnila.

Oznaka: zdravje