Oznaka: šport

Ko zdrava navada postane nezdrava odvisnost

Kaj je zasvojenost s športom?

Nekateri športniki trpijo zaradi nezdrave odvisnosti od telovadbe. Ta se lahko pojavi iz različnih razlogov, vključno s težavami s samopodobo, izogibanjem drugih vidikov življenja ter občutka zasvojenosti s fiziološkimi spremembami, ki jih povzroča telovadba.

Zasvojeni s športom pogosto uporabljajo ekstremne treninge kot način za porabo kalorij ter vzdrževanje in izgubo telesne teže. Svoje vedenje pogosto opravičujejo s prepričanjem, da resen športnik nikoli ne more športati preveč ali predolgo.

Neugodje, bolečina ali celo poškodba ne bodo odvrnili zasvojenega od vadbe. Skoraj vsi, ki so zasvojeni s športom, trpijo zaradi pretreniranosti. Pogosto se spopadajo z mišičnimi napori, bolečinami, stresnimi zlomi in drugimi kroničnimi poškodbami zaradi preobremenitve (npr. tendinitis).

Ko so soočeni z vprašanjem prekomerne telovadbe, pogosto odgovarjajo, da bi njihova športna uspešnost trpela, če ne bi tako pogosto trenirali. Prav tako se pogosto oklepajo napačnega prepričanja, da bi že najmanjši premor od treninga pomenil povečanje telesne teže in ne bi več mogli tekmovati na enakem nivoju.

V nekaterih primerih je zasvojenost s športom lahko posledica motenj hranjenja. Vadba je uporabljena kot način nadzora nad telesno težo ali način za izgubo telesne teže. 

 

Zasvojenost s športom vs. Užitek

Obstajajo razlike med zasvojenostjo s športom in užitkom v telovadbe. Samo zato, ker nekdo telovadi, še ne pomeni, da je zasvojen. 

 

Študija, objavljena v International Journal of Environmental Research and Public Health, določa naslednje dejavnike, ki se pojavljajo ob zasvojenosti s športom:

  • Toleranca: Čutiš potrebo, da povečaš količino telovadbe, da bi lahko dosegli enak občutek kot nekoč.
  • Odtegnitev: Če ne telovadiš, izkusiš neprijetne stranske učinke, kot so tesnoba, razdražljivost, nemirnost in motnje spanja.
  • Pomanjkanje nadzora: Ne moreš zmanjšati količine telovadbe ali prenehati z njo.
  • Sprememba namere: Vedno znova treniraš več, kot si sprva načrtoval.
  • Čas: Veliko časa misliš o telovadbi, jo načrtuješ, se nanjo pripravljaš, jo izvajaš in okrevaš po njej. To moti druge vidike tvojega življenja, kot so socialno življenje, odnosi, delo in drugi hobiji.
  • Vztrajanje: Vztrajaš pri športu, čeprav se zavedaš, da ti povzroča telesne in psihične težave, pa tudi težave v odnosih.

 

Dodatni opozorilni znaki

Ta vedenja nakazujejo, da je tvoje ukvarjanje s športom zasvojenost ali pa si v nevarnosti, da to postane:

  • Doživljaš simptome pretreniranosti.
  • Siliš se k telovadbi, tudi ko se ne počutiš dobro.
  • Redko telovadiš za zabavo.
  • Vsakič, ko telovadiš, delaš tako hitro in močno, kot zmoreš. .
  • Če izpustiš vadbo, občutiš stres in anksioznost.
  • Izpuščaš družinske obveznosti, ker moraš telovaditi.
  • Računaš koliko moraš telovaditi glede na to, koliko poješ.
  • Raje bi telovadil, kot preživljal čas s prijatelji.
  • Ne moraš se sprostiti, ker misliš o tem, da ne porabljaš kalorij.
  • Skrbi te, da se boš zredil, če za en dan ne telovadiš.

Kompulzivno treniranje je enako nevarno kot omejevanje hrane, prenajedanje in čiščenje ter uporaba tablet za hujšanje in odvajal. Vodi lahko v motnje hranjenja, vključno z anoreksijo in bulimijo, ter do številnih resnih fizičnih zapletov, vključno z odpovedjo ledvic, srčnim napadom in smrtjo.

 

Podobnosti z odvisnostjo od drog

Zasvojenost s športom lahko povzroči vedenja, ki so podobna tistim, ki se pojavljajo ob odvisnosti od drog. Športnik v telovadbi ne najde več užitka, ampak se počuti, kot da je ta nujna. Ne gre več za izbiro, postane obveznost.

Čeprav lahko telovadba zagotovi začasno dobro počutje in občutje evforije, potrebuje športnik vedno več telovadbe, da doseže ta občutek. Če mora izpustiti trening, bo občutil krivdo in tesnobo, podobni odtegnitvenim sindromom.

Čeprav nekateri raziskovalci poročajo, da prekomerna vadba povzroča izločanje endorfinov v telesu (hormonov, ki jih izloča hipofiza in ki preprečujejo bolečino, zmanjšujejo tesnobo in ustvarjajo občutke evforije), še niso enotni o tem, ali je mogoče biti fiziološko zasvojen s telovadbo. Endorfini so po kemični strukturi podobni morfiju, zato ni nemogoče, da bi bili zasvojljivi.

Za mnoge športnike se zdi, da je kompulziven trening psihološko zasvojljiv. Takšni športniki poročajo, da zmanjšanje količine vadbe pogosto povzroči epizode hude depresije.

Prevedeno in prirejeno po: https://www.verywellfit.com/are-you-obsessed-with-exercise-3119167#citation-1 (povzeto 2. 11. 2023)

O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.