Umetnostna terapija je eden izmed najbolj uporabnih in učinkovitih terapevtskih pristopov, saj združuje psihologijo in ustvarjalni proces za spodbujanje čustvene rasti in zdravljenja. Gre za večumetnostni ali intermodalni pristop k psihoterapiji in svetovanju, ki našo prirojeno željo po ustvarjanju. Predvsem je za tiste, ki težje izražajo svoja čustva, do česar velikokrat pride pri posameznikih s travmatično izkušnjo, saj pogosto niso v stiku sami s sabo in s svojimi čustvi (Psychology Today 2017). 

Raziskave so pokazale, da travma bistveno spremeni sposobnost ljudi, da so usklajeni s seboj in z drugimi, kar zahteva integracijo telesnih čutil (vida, sluha, dotika in ravnotežja) (Murphy 2021, 15). Tekom umetnostne terapije se klient nauči novih in drugačnih načinov uporabe večinoma neverbalnega jezika ustvarjalnosti za sporočanje notranjih občutkov, ki mu prej niso bili na voljo, če je o njih preprosto razmišljal ali govoril (Psychology Today 2017). Pravzaprav so se skozi zgodovino umetnosti prek raznih obredov, ritualov ali tradicij uporabljale za odziv na travmo, da bi telesu vrnili celovitost in zdravje (Dooley 2022, 26). 

 

Tehnike izrazne umetnosti je mogoče tudi uspešno integrirati za izboljšanje terapevtskih modelov, kot je npr. kognitivno vedenjska terapija in terapija osredotočena na travmo. Nekatere glavne izrazne umetniške tehnike, ki bi jih lahko vključili v kognitivno vedenjsko terapijo ali terapijo osredotočeno na travmo, so a) uporaba kreativnega pisanja (npr. vodenje dnevnika, poezija, spodbudne kartice, priprava knjige, javna obvestila ), b) vizualne umetnosti (npr. slikanje, risanje, kolaž, barvanje mandal), c) drama (npr. igre, lutkovne predstave, informativne oddaje za izmenjavo psiho pedagoških informacij), d) ples/gib (npr. raztezanje, joga, metaforični ples) in e) glasba (npr. ustvarjanje pesmi, poslušanje in deljenje pesmi, ki predstavljajo čustva, gibanje ob glasbi) (Wymer et. al 2020, 131−132).

INTERVJU Z JERNEJO MUNC

Kaj je umetnostna terapija in v čem se razlikuje od običajne pogovorne terapije?

Ko pride klient k terapevtu išče odgovore za svoje težave pri neki drugi osebi. Pri umetnosti je tukaj vmes še dodatno orodje, saj nastane trikotnik. Klient pride z neko težavo, potem je tukaj orodje, gre narediti nek umetniški izdelek preko katerega sam pride do odgovorov zase. Terapevt daje manj direktnih usmeritev, meni je to zelo blizu, zdi se mi, da je na nek način klient lahko bolj opolnomočen in ponavadi so te odgovori boljši, ko pridejo iz klienta samega. Načeloma pa menim, da ima kapaciteto vsak, da poišče odgovore zase. Saj ni samo to, ampak se to zelo dobro povezuje s socialno delavskimi, socialno pedagoškimi pristopi, ki pravijo, da je uporabnik ekspert za lastno situacijo, saj najbolje ve kaj doživlja, kaj je dobro zanj in kaj ne, jaz mu mogoče samo pomagam priti do tega. Tukaj je še eno orodje, ki predvsem meni kot terapevtki v bistvu olajša delo. Vključeno je umetniško izražanje na katerikoli način, kar pri pogovornem ni, je pa pogovor nujno tudi sestavni del takega srečanja, vedno se s pogovorom začne in s pogovorom tudi zaključi, ker se vedno pride na to kako se nekaj, kar se je zgodilo navezuje na klientovo življenje, kaj lahko iz tega ven dobi. Tega ne uporabljam pri vseh, ker nekateri klienti tega ne želijo. Ampak, če je to glavno orodje, seveda pogovor je še, vendar je večji del srečanja namenjen ustvarjanju izdelka, delu z uporabo različnih modalitet. Če se npr. naredi nek likovni izdelek, se potem s tem kaj to je dela lahko več srečanj. Ne pogovarja se le o izdelku ampak se ga uporabi, kot metodo, raziskuje se npr. elemente tega izdelka in potem klient postane en del tega umetniškega dela, vzpostavi dialog s tem, ga razstavi, naredi nekaj novega vedno z nekim smislom. 

 

Kdo ima lahko koristi od umetnostne terapije?

Kdorkoli, ni nič omejeno, tisti, ki si želi preizkusiti ta način. Jaz to metodo uporabljam predvsem, ko je nekdo zelo v glavi, ko nima dobrega stika s tem kaj se na čustvenem področju dogaja, ali ko zelo racionalizira vse, takrat definitivno uporabim nekaj takega. Saj s tem načinom veliko hitreje prideš v stik z nezavednimi vsebinami, praktično vedno. Tudi, če klient ne želi iti tja, bo umetnost to vedno potegnila ven, tudi npr. ko je težava pri stiku s telesom. 

 

Katere vrste umetniških materialov se uporabljajo pri umetnostni terapiji?

Karkoli, lahko je zelo veliko različnih materialov na voljo ali samo list papirja, tudi če je zelo malo materialov se lahko nekaj naredi, ni pa nobene omejitve. Po navadi je dobro, da je veliko različnih materialov, včasih se uporabljajo lahko tudi naravni materiali.

 

Ali lahko nekdo sodeluje v umetnostni terapiji, tudi če se nima za “umetnika”?

Ja, ponavadi je tako, če je nekdo umetnik ali je izobražen na področju umetnosti je to lahko potem celo ovira, ker je preveč osredotočen na to kaj bo nastalo, ali bo to dovolj dobro, ali bo imelo neko umetniško vrednost, ali se preveč osredotočajo na kompozicijo, kako nekaj z umetniškega vidika deluje, kar je za terapijo z umetnostjo popolnoma ne relevantno. Karkoli nastane tekom tega procesa je dobro za ta namen in se mogoče osebe, ki tega znanja nimajo včasih lažje prepustijo. 

 

Kako lahko umetnostna terapija pomaga nekomu, ki je doživel travmo?

Tukaj sem zelo previdna, ker gre uporaba umetniških pristopov zelo hitro čez obrambne mehanizme, ki imajo prav tako svojo funkcijo. Če bi šla prehitro v to lahko pride do tega, da se prekmalu odpirajo določene travmatske vsebine, ki jih oseba mogoče še ni pripravljena procesirati in bi se s tem njeno stanje lahko poslabšalo. Tako, da je pri tem potrebno biti zelo previden, saj imajo tudi obrambni mehanizmi svojo funkcijo. S pomočjo umetnostne terapije lahko na plano pridejo tudi potlačene, nezavedne vsebine. Predvsem se ponavadi zgodi, da po takem srečanju efekt pride za osebo, odziv pride na plano, ko je srečanje že zaključeno, zato to pri nekaterih še posebej previdno uporabljam.

 

Kako umetniško ustvarjanje nekomu pomaga pri izražanju čustev?

Načeloma je to lahko včasih zelo dobro orodje tudi za nekoga, ki ne more ubesediti nečesa, zato, ker umetnost sama po sebi je zelo nabita s čustvi, prihaja iz čustvenega sveta, tudi uporaba barv je praktično vedno povezana s čustvi. Jaz nikoli ne interpretiram kaj je klient naredil, vedno je klient gospodar svojega dela, on pove ali je nekaj povezano z nekim čustvom, kaj to je, lahko sugeriram, mene spominja na to, a misliš, da bi bilo lahko to s tem povezano, ampak nikoli ne trdim, da je temu tako. Vedno je klient tisti, ki pove ali to je ali ni.

 

Kakšna je vloga likovnega terapevta med umetnostno terapijo?

Usmerjanje procesa, včasih pomoč, včasih postavljanje pomembnih vprašanj, skupno ustvarjanje. Različno.

                                                                                                      

                                                                                                      Avtorica članka: Nika Bavdek

VIRI

Dooley, Allison. 2022. Exploring the Benefits of Expressive Arts Therapy with Survivors of Sexual Violence, A Literature Review. Expressive Therapies Capstone Theses 604. 

Murphy, Jennifer. 2021. The Role of Community in Meaning Making: Storytelling in Expressive Arts Therapy With Narrative and Traumatic Memory in Domestic Violence and Sexual Assault. Expressive Therapies Capstone Theses 420. 

Psychology Today. 2017. Expressive Arts Therapy. 25. aprila. Https://www.psychologytoday.com/us/therapy-types/expressive-arts-therapy.

Wymer, Brooke, Jonathan Ohrt, Danielle Morey in Sierra Swisher. 2020. Integrating Expressive Arts Techniques Into Trauma-Focused Treatment With Children. Journal of Mental Health Counseling 42, št. 2: 124−139.