O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 2. DEL: Sedaj so v ospredju ženske

  • Alkoholna industrija ima več oglaševalskih strategij, ki ciljajo ženske.
  • Kaj je pink-washing in roza pijača?
  • Ali oglaševanje dejansko uspeva, ali opažamo vzpon v pitju med ženskami in dekleti?

Ženske pijejo manj kot moški, v Sloveniji in širše. S tem ženska populacija za alkoholno industrijo postane nova priložnost za večanje baze kupcev. V prvem delu pregleda novih trendov v alkoholni industriji je postalo jasno, kako iznajdljiva je lahko ta industrija, če je njen cilj večja dobičkonosnost. Eden izmed primerov je covid-19, kjer je industrija izkoristila javno-zdravstveno krizo in je s tem alkohol postal še bolj dostopen, sploh mladoletnim osebam. Podobno se lotevajo ženske populacije: oglaševanje feminizma, izkoriščanje preventivnega boja proti raku na prsih, ter promoviranja nizko-kaloričnih pijač. Alkoholni industriji s svojimi oglaševalskimi strategijami na žalost uspeva, razlike v pitju alkoholnih pijač se med spoloma zmanjšujejo, kar pomeni, da je med potrošniki tudi vse več žensk.

Pred nekaj leti so alkoholne industrije oglaševale svoje izdelke skupaj z roza pentljo, simbolom za obolenjem z rakom na prsih. Alkohol dokazano poveča verjetnost obolenja za rakom, vsaj do 8 % obolenj je povezanih z alkoholom. Zato raziskava Mart in Giesbrecht iz leta 2015 spodbuja ostrejše ločevanje preventivnih in ozaveščevalnih programov z oglaševalskimi strategijami alkoholne industrije. Ponovno gre za pristop lepšanja lastne slike industrije, vendar je to izjemno nevarno, sploh zaradi zdravstvenega tveganja, ki ga prinaša uživanje alkohola. Tovrstna oglaševalna taktika se imenuje pink-washing.

Pink-washing pa ni edini način, preko katerega alkoholna industrija želi med svoje kupce privabiti žensko populacijo. Vse več je tudi nizko-kaloričnih pijač ali ženskam privlačnejših alkoholnih pijač. Če je alkoholna industrija prej oglaševala predvsem na »tradicionalnem moški način,« se je to v zadnjih letih obrnilo. Na trg so vstopila piva s sadnimi okusi ter »vitke« oz. nizko-kalorične pijače, ki prilivajo olje v ogenj obsedenosti s postavo in zunanjim izgledom. Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se alkohol po družabnih omrežjih želi povezati z življenjskim slogom žensk, pa naj bo to preko ličil, oblek, ali ostalih stereotipnih ženskih interesov.

Dodaten dokaz, da alkoholna industrija s svojim oglaševanjem ženskam želi zgolj povečati dobiček, so tudi oglaševalske kampanje, ki v ospredje postavljajo feministična sporočila. Absolut vodka to počne že kar nekaj let, opazi pa se tudi prilagajanje vsebine na to, o čemer se največ govori v določenem času. Leta 2016 so oglaševali žensko samostojnost, leta 2020 pa »samo ja pomeni ja« in odgovornost moških v spolnosti. Alkoholna industrija sporočila svojega oglaševanje prilagajajo glede na želje javnosti. A hkrati s tem ženskam poslabšujejo zdravje, alkohol pa je mnogokrat člen v nasilju proti ženskam.

S tem ko alkoholna industrija oglašuje feministična sporočila in se povezuje z roza pentljo, sebe portretira kot dobro, pozitivno industrijo, hkrati pa skuša povečati število kupcev med žensko populacijo. Na žalost jim to do neke mere uspeva. Razlike v pitju alkohola se med moškimi in ženskami manjšajo, veča se število (predvsem mladih) žensk, ki so zasvojene z alkoholom in morajo za to biti v bolnišnični oskrbi. Ženske in dekleta so za alkoholno industrijo le še ena priložnost.