Oznaka: alkoholna industrija

KAKŠNA JE VLOGA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI OBLIKOVANJU ALKOHOLNIH POLITIK?

  • Vloga nevladnih organizacij (naprej NVO) je ključna pri spremembi zakonodaje v javnozdravstvenem sektorju.
  • Kakšna je vloga NVO v Sloveniji pri alkoholni politiki?

Ni neobičajno, da nevladne organizacije (naprej NVO) opravljajo zagovorništvo ter se vključujejo v ustvarjanje ter sprejemanje nove zakonodaje. Tovrstne prakse so pogoste v Sloveniji ter drugod po svetu. Strokovna podkovanost, tesna povezava z lokalno skupnostjo ter sodelovanje z mednarodnimi institucijami so vse razlogi, zakaj je vključevanje NVO v procese oblikovanja politik še kako dobrodošlo. Isto velja tudi za oblikovanje politik na področju alkohola. Kakšna je torej vloga NVO pri alkoholni zakonodaji?

NVO so v današnjih demokratičnih družbah postale ključen in nepogrešljiv sestavni člen. Osvetlijo tiste dele družbe, ki so pogosto spregledane. Opozarjajo na etiko zakonodaje in njene implementacije. Primer tega je alkoholni semafor, katerega smo skupaj z ostalimi organizacijami pripravili v času predvolilnih kampanj. Oblikovanje alkoholnih politik ni zgolj pripravljanje zakonodaje, temveč tudi analiza realnega stanja in opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje. 

Ena izmed tovrstnih pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v alkoholnem semaforju, so tudi sponzoriranja NVO iz strani alkoholne industrije. Ker NVO delujejo tudi kot zagovorniki in sooblikovalci politik, so lahko sponzoriranja velika težava. NVO so lahko v tem primeru znajdejo v položaju, kjer zagovarjajo večjo industrijo, namesto dejanskih objektivnih argumentov ter znanosti. O takšnih primerih smo pisali tukaj, kjer se nekatere organizacija lahko povezujejo z alkoholno industrijo, tudi na zelo netransparenten način. 

NVO lahko v procesu alkoholnih politik sodelujejo predvsem preko zagovorništva ali uporabe legalnih sredstev. V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. V to se pogosto vključuje ravno NVO. Toda mnogokrat se zgodi, da predlogi nimajo vključene javne razprave ali pa ima ta prekratek rok. CNVOS tovrstne kršitve spremlja, v mesecu juliju je 75 % izmed vseh predpisov kršilo resolucijo. Prav tako pa CNVOS vodi postopke imenovanja NVO predstavnikov v različna delovna in posvetovalna telesa. 

Vendar pa je delo NVO najmočnejši takrat, ko se povezuje še s preostalimi organizacijami izven svoje države. Alkohol vse več deluje na globalni ravni, zato morajo NVO-ji delovati tudi na mednarodni ravni, kajti s tem lažje naslavljamo vprašanje svetovnega javnega zdravja.

O SPONZORIRANJU IZ STRANI ALKOHOLNE INDUSTRIJE

  • Kakšno je stanje sponzoriranja dogodkov ter društev iz strani alkoholne industrije v Sloveniji?
  • Zakaj se to dogaja in nadaljuje?

Leta 2015 je raziskava britanskega Inštituta za alkoholne študije ter avstralska univerza Monash pokazala, da je ogromno število ljudi izpostavljeno oglaševanju alkoholnih pijač preko sponzorstev s strani alkoholne industrije. Občinstvo Formule 1, kar zaobjema 500 milijonov ljudi po vsem svetu, je v dveh urah prenosa dogodka oglaševanju alkoholnih pijač izpostavljeno v povprečju vsakih pet sekund. Vemo, da tovrstna praksa lahko spodbuja prekomerno pitje alkoholnih pijač, predvsem med mladimi. A kljub temu se sponzorstva za dogodke in delovanje organizacij nadaljuje.

Alkoholni industriji so sponzorstva v interesu, saj si s tem zagotovijo nove kupce. Profesor David H. Jernigan z bostonske univerze pove, da posebno tveganje za dolgoletno in nevarno pitje alkohola obstaja predvsem med mladimi, ki so nesorazmerno izpostavljeni oglaševanju. To se z lahkoto prepozna tudi v Sloveniji. Eden izmed glavnih sponzorjev letošnje Škisove tržnice je bila pivovarna Union, Heineken pa sponzorira Ritem mladosti. Oba dogodka sta namenjena mladim, ki lahko zaradi tovrstne izpostavljenosti alkoholu trpijo velike posledice na dolgi rok.

Raziskave pa so pokazale tudi, da se alkoholne industrije preko sponzorstev povezujejo z organizacijami, ki jim lahko dvignejo ugled ter preko katerih lahko nadzorujejo ali lobirajo. Gre torej za strateško odločitev. Kar nekaj nevladnih organizacij za prometno varnost v Evropi in drugod sodeluje z alkoholno industrijo, velikokrat s pomanjkljivo transparentnostjo. S tem se alkoholna industrija aktivno vključuje v razpravo o dostopnosti alkohola, ki je eden izmed ključnih dejavnikov nesreč na cesti. Sponzorstva pogosto niso zgolj spodbuda dogodku in organizaciji, temveč so tudi strateška odločitev alkoholne industrije, ki si želi še naprej zagotavljati visoko-leteče dobičke.

Alkoholni industriji pa na žalost še kar naprej uspeva. V Sloveniji ne obstajajo nobene omejitve za sponzoriranje dogodkov za mlade s strani alkoholne industrije, isto velja za športne dogodke. S tem pa še naprej v nevarnost spravljamo običajno mlajšo populacijo družbe.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 2. DEL: Sedaj so v ospredju ženske

  • Alkoholna industrija ima več oglaševalskih strategij, ki ciljajo ženske.
  • Kaj je pink-washing in roza pijača?
  • Ali oglaševanje dejansko uspeva, ali opažamo vzpon v pitju med ženskami in dekleti?

Ženske pijejo manj kot moški, v Sloveniji in širše. S tem ženska populacija za alkoholno industrijo postane nova priložnost za večanje baze kupcev. V prvem delu pregleda novih trendov v alkoholni industriji je postalo jasno, kako iznajdljiva je lahko ta industrija, če je njen cilj večja dobičkonosnost. Eden izmed primerov je covid-19, kjer je industrija izkoristila javno-zdravstveno krizo in je s tem alkohol postal še bolj dostopen, sploh mladoletnim osebam. Podobno se lotevajo ženske populacije: oglaševanje feminizma, izkoriščanje preventivnega boja proti raku na prsih, ter promoviranja nizko-kaloričnih pijač. Alkoholni industriji s svojimi oglaševalskimi strategijami na žalost uspeva, razlike v pitju alkoholnih pijač se med spoloma zmanjšujejo, kar pomeni, da je med potrošniki tudi vse več žensk.

Pred nekaj leti so alkoholne industrije oglaševale svoje izdelke skupaj z roza pentljo, simbolom za obolenjem z rakom na prsih. Alkohol dokazano poveča verjetnost obolenja za rakom, vsaj do 8 % obolenj je povezanih z alkoholom. Zato raziskava Mart in Giesbrecht iz leta 2015 spodbuja ostrejše ločevanje preventivnih in ozaveščevalnih programov z oglaševalskimi strategijami alkoholne industrije. Ponovno gre za pristop lepšanja lastne slike industrije, vendar je to izjemno nevarno, sploh zaradi zdravstvenega tveganja, ki ga prinaša uživanje alkohola. Tovrstna oglaševalna taktika se imenuje pink-washing.

Pink-washing pa ni edini način, preko katerega alkoholna industrija želi med svoje kupce privabiti žensko populacijo. Vse več je tudi nizko-kaloričnih pijač ali ženskam privlačnejših alkoholnih pijač. Če je alkoholna industrija prej oglaševala predvsem na »tradicionalnem moški način,« se je to v zadnjih letih obrnilo. Na trg so vstopila piva s sadnimi okusi ter »vitke« oz. nizko-kalorične pijače, ki prilivajo olje v ogenj obsedenosti s postavo in zunanjim izgledom. Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se alkohol po družabnih omrežjih želi povezati z življenjskim slogom žensk, pa naj bo to preko ličil, oblek, ali ostalih stereotipnih ženskih interesov.

Dodaten dokaz, da alkoholna industrija s svojim oglaševanjem ženskam želi zgolj povečati dobiček, so tudi oglaševalske kampanje, ki v ospredje postavljajo feministična sporočila. Absolut vodka to počne že kar nekaj let, opazi pa se tudi prilagajanje vsebine na to, o čemer se največ govori v določenem času. Leta 2016 so oglaševali žensko samostojnost, leta 2020 pa »samo ja pomeni ja« in odgovornost moških v spolnosti. Alkoholna industrija sporočila svojega oglaševanje prilagajajo glede na želje javnosti. A hkrati s tem ženskam poslabšujejo zdravje, alkohol pa je mnogokrat člen v nasilju proti ženskam.

S tem ko alkoholna industrija oglašuje feministična sporočila in se povezuje z roza pentljo, sebe portretira kot dobro, pozitivno industrijo, hkrati pa skuša povečati število kupcev med žensko populacijo. Na žalost jim to do neke mere uspeva. Razlike v pitju alkohola se med moškimi in ženskami manjšajo, veča se število (predvsem mladih) žensk, ki so zasvojene z alkoholom in morajo za to biti v bolnišnični oskrbi. Ženske in dekleta so za alkoholno industrijo le še ena priložnost.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 1. DEL: Crisis-washing in Covid-19 kot priložnost za alkoholno industrijo

  • Kakšne so bile nove taktike alkoholne industrije v času javno-zdravstvene krize?
  • Je to vznik novega načina delovanja alkoholne industrije – crisis-washing?

V času ukrepov zajezitve covid-19 je alkoholna industrija našla nove načine za grajenje svojega dobička. Čeprav smo bili priča poslabševanju že tako težke pandemijske situacije zaradi alkohola, je alkoholna pijača ostajala lahko dostopna. V nekaterih državah so se alkoholne politike celo sprostile.

Uživanje alkoholnih pijač lahko povzroči zaplete pri obolenju z virusom covid-19. Alkohol namreč šibi imunski sistem in poslabša delovanje številnih organov. Na vrhuncu številke okužb z covid-19 so ti zapleti predstavljali večje težave v zdravstvenem sistemu. Bolniške postelje so bile po nepotrebnem zapolnjene – nekateri bi se s covid-19 lažje spopadli, če bi zmanjšali svoj vnos alkoholnih pijač. Vendar kljub očitnim zdravstvenim tveganjem so alkoholne pijače ostale zlahka dostopne. V Sloveniji je namreč v času covid-19 uživanje alkohola poskočilo za okoli 10 %.

Covid-19 kot priložnost

V času epidemije so vzniknili novi ponudniki hrane ter pijače, ki dostavljajo hrano ter pijačo pred naša vrata. Wolt in Glovo, dva takšna dostavljalca, imata v svoji ponudbi poseben zavihek za alkoholne pijače. Na spletni strani oziroma aplikaciji sicer opozarjajo, da mladoletnim alkohola ne bodo prodali, toda težko vemo, ali se ponudniki tega držijo. Bo dostavljalec zares zavrnil predajo pijače, sploh če je bila ta že kupljena preko aplikacije? Ali obstaja način, da bi inšpektorska služba lahko to preverila? Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Covid-19 je odstrl nove možnosti kupovanja alkohola preko spleta, kar lahko alkoholna industrija vse več izkorišča, če alkoholnih politik kmalu ne poostrimo.

Poleg šibkejšega nadzora nad dostavljalnimi aplikacijami, se spletna ponudba alkohola poslužuje tudi raznoraznih akcij. Na primer, eden izmed ponudnikov ponuja več alkoholnih pijač za manjšo ceno. Ena izmed takšnih akcij je gratis pica ob naročilu desetih piv ali dveh steklenic vina. Dostavljajo tudi v nočnih urah. S tem postane alkohol bolj privlačen, vedno dostopen, ter šibkeje nadzorovan. Švedski raziskovalci opozarjajo, da se bomo tovrstnih praks, ki so nastale v tem izrednem času, težko znebili.

Alkoholna industrija je v času pandemijskih ukrepov iskala priložnosti tudi drugod po svetu. Nekatere države (med drugimi Južna Afrika, Gruzija, Francija) so izključile alkoholne proizvajalce ter prodajalne iz ukrepov in so zato smele nadaljevati kot običajno. Velika možnost je, da so bile takšne odločitve sprejete zaradi lobiranja alkoholne industrije. Pritiskala je na države, češ kako pomembno je dovoliti ponudbo alkohola, preko spleta in tudi sicer. Države bi morale narediti ravno nasprotno – omejiti alkoholno ponudbo in prepovedati spletno prodajo.

Crisis-washing

Alkoholna industrija ni le uporabila covid-19 kot priložnost za nove načine prodaje, temveč tudi kot sredstvo za promocijo same sebe kot dobre. Ko se industrija predstavi kot pozitivno, svoje izdelke lažje prodajajo kot nekaj pozitivnega ali ne-nevarnega. Takšne prakse v kriznem času se imenujejo crisis-washing. Na primer, v nekaterih državah so alkoholna podjetja ustvarjale svoje maske, spet druga so spodbujala k pitju piva med izolacijo.

Taktike crisis-washinga so vodile tudi v povezovanje alkoholnih industrij z zdravstvenimi delavci in zdravniki. Ruski Heineken je doniral hrano in energijske pijače zaposlenim v zdravstvu. S tem ustvarjajo vtis dobrodejne in pozitivne industrije, a hkrati promovirajo pitje alkoholnih pijač v takšnem obdobju.

Alkoholna industrija skozi leta spreminja svoje strategije in taktike. Medtem ko države sprejemajo nove zakone in nevladni ter zdravstveni sektor ustvarjajo nove preventivne programe, alkoholna industrija vedno znova najde načine, da ostaja relevantna in popularna. V času ukrepov proti zajezitvi covid-19, smo bili priča novim strategijam. Industrija je sebe želela portretirati kot dobro, a je hkrati promovirala škodljive izdelke, ki še bolj zapleta epidemijo. Hkrati pa so vzniknili novi ponudniki alkohola, ki zaenkrat še niso dobro nadzorovani.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.