NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 2. DEL: Sedaj so v ospredju ženske

  • Alkoholna industrija ima več oglaševalskih strategij, ki ciljajo ženske.
  • Kaj je pink-washing in roza pijača?
  • Ali oglaševanje dejansko uspeva, ali opažamo vzpon v pitju med ženskami in dekleti?

Ženske pijejo manj kot moški, v Sloveniji in širše. S tem ženska populacija za alkoholno industrijo postane nova priložnost za večanje baze kupcev. V prvem delu pregleda novih trendov v alkoholni industriji je postalo jasno, kako iznajdljiva je lahko ta industrija, če je njen cilj večja dobičkonosnost. Eden izmed primerov je covid-19, kjer je industrija izkoristila javno-zdravstveno krizo in je s tem alkohol postal še bolj dostopen, sploh mladoletnim osebam. Podobno se lotevajo ženske populacije: oglaševanje feminizma, izkoriščanje preventivnega boja proti raku na prsih, ter promoviranja nizko-kaloričnih pijač. Alkoholni industriji s svojimi oglaševalskimi strategijami na žalost uspeva, razlike v pitju alkoholnih pijač se med spoloma zmanjšujejo, kar pomeni, da je med potrošniki tudi vse več žensk.

Pred nekaj leti so alkoholne industrije oglaševale svoje izdelke skupaj z roza pentljo, simbolom za obolenjem z rakom na prsih. Alkohol dokazano poveča verjetnost obolenja za rakom, vsaj do 8 % obolenj je povezanih z alkoholom. Zato raziskava Mart in Giesbrecht iz leta 2015 spodbuja ostrejše ločevanje preventivnih in ozaveščevalnih programov z oglaševalskimi strategijami alkoholne industrije. Ponovno gre za pristop lepšanja lastne slike industrije, vendar je to izjemno nevarno, sploh zaradi zdravstvenega tveganja, ki ga prinaša uživanje alkohola. Tovrstna oglaševalna taktika se imenuje pink-washing.

Pink-washing pa ni edini način, preko katerega alkoholna industrija želi med svoje kupce privabiti žensko populacijo. Vse več je tudi nizko-kaloričnih pijač ali ženskam privlačnejših alkoholnih pijač. Če je alkoholna industrija prej oglaševala predvsem na »tradicionalnem moški način,« se je to v zadnjih letih obrnilo. Na trg so vstopila piva s sadnimi okusi ter »vitke« oz. nizko-kalorične pijače, ki prilivajo olje v ogenj obsedenosti s postavo in zunanjim izgledom. Raziskava v Avstraliji je pokazala, da se alkohol po družabnih omrežjih želi povezati z življenjskim slogom žensk, pa naj bo to preko ličil, oblek, ali ostalih stereotipnih ženskih interesov.

Dodaten dokaz, da alkoholna industrija s svojim oglaševanjem ženskam želi zgolj povečati dobiček, so tudi oglaševalske kampanje, ki v ospredje postavljajo feministična sporočila. Absolut vodka to počne že kar nekaj let, opazi pa se tudi prilagajanje vsebine na to, o čemer se največ govori v določenem času. Leta 2016 so oglaševali žensko samostojnost, leta 2020 pa »samo ja pomeni ja« in odgovornost moških v spolnosti. Alkoholna industrija sporočila svojega oglaševanje prilagajajo glede na želje javnosti. A hkrati s tem ženskam poslabšujejo zdravje, alkohol pa je mnogokrat člen v nasilju proti ženskam.

S tem ko alkoholna industrija oglašuje feministična sporočila in se povezuje z roza pentljo, sebe portretira kot dobro, pozitivno industrijo, hkrati pa skuša povečati število kupcev med žensko populacijo. Na žalost jim to do neke mere uspeva. Razlike v pitju alkohola se med moškimi in ženskami manjšajo, veča se število (predvsem mladih) žensk, ki so zasvojene z alkoholom in morajo za to biti v bolnišnični oskrbi. Ženske in dekleta so za alkoholno industrijo le še ena priložnost.

NOVI TRENDI ALKOHOLNE INDUSTRIJE, 1. DEL: Crisis-washing in Covid-19 kot priložnost za alkoholno industrijo

  • Kakšne so bile nove taktike alkoholne industrije v času javno-zdravstvene krize?
  • Je to vznik novega načina delovanja alkoholne industrije – crisis-washing?

V času ukrepov zajezitve covid-19 je alkoholna industrija našla nove načine za grajenje svojega dobička. Čeprav smo bili priča poslabševanju že tako težke pandemijske situacije zaradi alkohola, je alkoholna pijača ostajala lahko dostopna. V nekaterih državah so se alkoholne politike celo sprostile.

Uživanje alkoholnih pijač lahko povzroči zaplete pri obolenju z virusom covid-19. Alkohol namreč šibi imunski sistem in poslabša delovanje številnih organov. Na vrhuncu številke okužb z covid-19 so ti zapleti predstavljali večje težave v zdravstvenem sistemu. Bolniške postelje so bile po nepotrebnem zapolnjene – nekateri bi se s covid-19 lažje spopadli, če bi zmanjšali svoj vnos alkoholnih pijač. Vendar kljub očitnim zdravstvenim tveganjem so alkoholne pijače ostale zlahka dostopne. V Sloveniji je namreč v času covid-19 uživanje alkohola poskočilo za okoli 10 %.

Covid-19 kot priložnost

V času epidemije so vzniknili novi ponudniki hrane ter pijače, ki dostavljajo hrano ter pijačo pred naša vrata. Wolt in Glovo, dva takšna dostavljalca, imata v svoji ponudbi poseben zavihek za alkoholne pijače. Na spletni strani oziroma aplikaciji sicer opozarjajo, da mladoletnim alkohola ne bodo prodali, toda težko vemo, ali se ponudniki tega držijo. Bo dostavljalec zares zavrnil predajo pijače, sploh če je bila ta že kupljena preko aplikacije? Ali obstaja način, da bi inšpektorska služba lahko to preverila? Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Covid-19 je odstrl nove možnosti kupovanja alkohola preko spleta, kar lahko alkoholna industrija vse več izkorišča, če alkoholnih politik kmalu ne poostrimo.

Poleg šibkejšega nadzora nad dostavljalnimi aplikacijami, se spletna ponudba alkohola poslužuje tudi raznoraznih akcij. Na primer, eden izmed ponudnikov ponuja več alkoholnih pijač za manjšo ceno. Ena izmed takšnih akcij je gratis pica ob naročilu desetih piv ali dveh steklenic vina. Dostavljajo tudi v nočnih urah. S tem postane alkohol bolj privlačen, vedno dostopen, ter šibkeje nadzorovan. Švedski raziskovalci opozarjajo, da se bomo tovrstnih praks, ki so nastale v tem izrednem času, težko znebili.

Alkoholna industrija je v času pandemijskih ukrepov iskala priložnosti tudi drugod po svetu. Nekatere države (med drugimi Južna Afrika, Gruzija, Francija) so izključile alkoholne proizvajalce ter prodajalne iz ukrepov in so zato smele nadaljevati kot običajno. Velika možnost je, da so bile takšne odločitve sprejete zaradi lobiranja alkoholne industrije. Pritiskala je na države, češ kako pomembno je dovoliti ponudbo alkohola, preko spleta in tudi sicer. Države bi morale narediti ravno nasprotno – omejiti alkoholno ponudbo in prepovedati spletno prodajo.

Crisis-washing

Alkoholna industrija ni le uporabila covid-19 kot priložnost za nove načine prodaje, temveč tudi kot sredstvo za promocijo same sebe kot dobre. Ko se industrija predstavi kot pozitivno, svoje izdelke lažje prodajajo kot nekaj pozitivnega ali ne-nevarnega. Takšne prakse v kriznem času se imenujejo crisis-washing. Na primer, v nekaterih državah so alkoholna podjetja ustvarjale svoje maske, spet druga so spodbujala k pitju piva med izolacijo.

Taktike crisis-washinga so vodile tudi v povezovanje alkoholnih industrij z zdravstvenimi delavci in zdravniki. Ruski Heineken je doniral hrano in energijske pijače zaposlenim v zdravstvu. S tem ustvarjajo vtis dobrodejne in pozitivne industrije, a hkrati promovirajo pitje alkoholnih pijač v takšnem obdobju.

Alkoholna industrija skozi leta spreminja svoje strategije in taktike. Medtem ko države sprejemajo nove zakone in nevladni ter zdravstveni sektor ustvarjajo nove preventivne programe, alkoholna industrija vedno znova najde načine, da ostaja relevantna in popularna. V času ukrepov proti zajezitvi covid-19, smo bili priča novim strategijam. Industrija je sebe želela portretirati kot dobro, a je hkrati promovirala škodljive izdelke, ki še bolj zapleta epidemijo. Hkrati pa so vzniknili novi ponudniki alkohola, ki zaenkrat še niso dobro nadzorovani.