zdravje – Noexcuse.si

Ko zdrava navada postane nezdrava odvisnost

Kaj je zasvojenost s športom?

Nekateri športniki trpijo zaradi nezdrave odvisnosti od telovadbe. Ta se lahko pojavi iz različnih razlogov, vključno s težavami s samopodobo, izogibanjem drugih vidikov življenja ter občutka zasvojenosti s fiziološkimi spremembami, ki jih povzroča telovadba.

Zasvojeni s športom pogosto uporabljajo ekstremne treninge kot način za porabo kalorij ter vzdrževanje in izgubo telesne teže. Svoje vedenje pogosto opravičujejo s prepričanjem, da resen športnik nikoli ne more športati preveč ali predolgo.

Neugodje, bolečina ali celo poškodba ne bodo odvrnili zasvojenega od vadbe. Skoraj vsi, ki so zasvojeni s športom, trpijo zaradi pretreniranosti. Pogosto se spopadajo z mišičnimi napori, bolečinami, stresnimi zlomi in drugimi kroničnimi poškodbami zaradi preobremenitve (npr. tendinitis).

Ko so soočeni z vprašanjem prekomerne telovadbe, pogosto odgovarjajo, da bi njihova športna uspešnost trpela, če ne bi tako pogosto trenirali. Prav tako se pogosto oklepajo napačnega prepričanja, da bi že najmanjši premor od treninga pomenil povečanje telesne teže in ne bi več mogli tekmovati na enakem nivoju.

V nekaterih primerih je zasvojenost s športom lahko posledica motenj hranjenja. Vadba je uporabljena kot način nadzora nad telesno težo ali način za izgubo telesne teže.

Zasvojenost s športom vs. Užitek

Obstajajo razlike med zasvojenostjo s športom in užitkom v telovadbe. Samo zato, ker nekdo telovadi, še ne pomeni, da je zasvojen.

Študija, objavljena v International Journal of Environmental Research and Public Health, določa naslednje dejavnike, ki se pojavljajo ob zasvojenosti s športom:

Toleranca: Čutiš potrebo, da povečaš količino telovadbe, da bi lahko dosegli enak občutek kot nekoč.
Odtegnitev: Če ne telovadiš, izkusiš neprijetne stranske učinke, kot so tesnoba, razdražljivost, nemirnost in motnje spanja.
Pomanjkanje nadzora: Ne moreš zmanjšati količine telovadbe ali prenehati z njo.
Sprememba namere: Vedno znova treniraš več, kot si sprva načrtoval.
Čas: Veliko časa misliš o telovadbi, jo načrtuješ, se nanjo pripravljaš, jo izvajaš in okrevaš po njej. To moti druge vidike tvojega življenja, kot so socialno življenje, odnosi, delo in drugi hobiji.
Vztrajanje: Vztrajaš pri športu, čeprav se zavedaš, da ti povzroča telesne in psihične težave, pa tudi težave v odnosih.

Dodatni opozorilni znaki

Ta vedenja nakazujejo, da je tvoje ukvarjanje s športom zasvojenost ali pa si v nevarnosti, da to postane:

Doživljaš simptome pretreniranosti.
Siliš se k telovadbi, tudi ko se ne počutiš dobro.
Redko telovadiš za zabavo.
Vsakič, ko telovadiš, delaš tako hitro in močno, kot zmoreš. .
Če izpustiš vadbo, občutiš stres in anksioznost.
Izpuščaš družinske obveznosti, ker moraš telovaditi.
Računaš koliko moraš telovaditi glede na to, koliko poješ.
Raje bi telovadil, kot preživljal čas s prijatelji.
Ne moraš se sprostiti, ker misliš o tem, da ne porabljaš kalorij.
Skrbi te, da se boš zredil, če za en dan ne telovadiš.

Kompulzivno treniranje je enako nevarno kot omejevanje hrane, prenajedanje in čiščenje ter uporaba tablet za hujšanje in odvajal. Vodi lahko v motnje hranjenja, vključno z anoreksijo in bulimijo, ter do številnih resnih fizičnih zapletov, vključno z odpovedjo ledvic, srčnim napadom in smrtjo.

Podobnosti z odvisnostjo od drog

Zasvojenost s športom lahko povzroči vedenja, ki so podobna tistim, ki se pojavljajo ob odvisnosti od drog. Športnik v telovadbi ne najde več užitka, ampak se počuti, kot da je ta nujna. Ne gre več za izbiro, postane obveznost.

Čeprav lahko telovadba zagotovi začasno dobro počutje in občutje evforije, potrebuje športnik vedno več telovadbe, da doseže ta občutek. Če mora izpustiti trening, bo občutil krivdo in tesnobo, podobni odtegnitvenim sindromom.

Čeprav nekateri raziskovalci poročajo, da prekomerna vadba povzroča izločanje endorfinov v telesu (hormonov, ki jih izloča hipofiza in ki preprečujejo bolečino, zmanjšujejo tesnobo in ustvarjajo občutke evforije), še niso enotni o tem, ali je mogoče biti fiziološko zasvojen s telovadbo. Endorfini so po kemični strukturi podobni morfiju, zato ni nemogoče, da bi bili zasvojljivi.

Za mnoge športnike se zdi, da je kompulziven trening psihološko zasvojljiv. Takšni športniki poročajo, da zmanjšanje količine vadbe pogosto povzroči epizode hude depresije.

Prevedeno in prirejeno po: https://www.verywellfit.com/are-you-obsessed-with-exercise-3119167#citation-1 (povzeto 2. 11. 2023)

Zakaj so družbena omrežja tako zasvojljiva? (Nagrajevalni sistem)

Raziskave iz 2022 kažejo, da v Sloveniji več kot 21% mladih, starih od 15 do 19 let, na spletu preživi več kot 4 ure na dan.^[1] Velik del tega časa predstavljajo socialna omrežja, zato se je pomembno vprašati, kaj jih dela tako zasvojljiva?

Plačamo s svojim časom

Socialne platforme, kot sta Instagram ali TikTok, so za uporabo brezplačne. To seveda drži le za povprečnega uporabnika, saj so glavna ciljna skupina družbenih omrežij ravno oglaševalci, ki jim plačajo v zameno za pozornost njihovih uporabnikov.

Več časa kot uporabnik preživi na družbenem omrežju, večja je možnost, da se mu prikažejo oglasi. Enak mehanizem velja za druge aplikacije, kot so YouTube, Twitter ali Facebook. To pomeni, da za uporabo družbenih omrežij v resnici ”plačujemo” s svojim časom – ko jih uporabljamo, se nam prikazujejo oglasi, od katerih omrežje služi. Poleg tega zanje »plačujemo« tudi z informacijami, ki jih delimo z omrežjem. Cilj vsakega družbenega omrežja je vedno, da na njem preživimo čim več časa.

Nagrajevalni sistem: trik, sposojen iz kazinojev

Družbena omrežja uporabljajo trik, ki povzroča, da na njem preživimo več časa ali nas celo zasvoji. Ta trik je podoben tistemu, ki je uporabljen v kazinojih in na igralnih avtomatih. Če podrsamo navzdol po ekranu na telefonu, ko uporabljamo družbeno omrežje, je to podobno temu, ko potegnemo ročico na igralnem avtomatu.

Po psihologiji gre pri rabi družbenih omrežij za teorijo okrepitve, natančneje za shemo variabilnega intervala. Gre za sistem, kjer uporabnik prejme nagrado v nerednih intervalih. Posameznik nagrade ne prejme vsakič, ko opravi želeno dejanje (podrsa po ekranu) ali po nekem vnaprej določenem, rednem urniku, ampak v na videz naključnih intervalih.

Pri oblikovanju mobilnih aplikacij in družbenih medijev lahko variabilna okrepitev prevzame obliko nagrad, dostavljenih po urniku, ki se zdi uporabnikom naključen, vendar je zasnovan tako, da jih zadrži aktivne dlje časa. Na primer: “všečki” se lahko “naključno” pojavijo ravno takrat, ko algoritem ugotovi, da bo uporabnik verjetno zapustil Instagram. Prek svojih algoritmov lahko Facebook zazna, kdaj je uporabnik verjetno negotov in dostavi instanten dvig samozavesti v obliki všečkov.

Igralništvo in internetne zasvojenosti delujejo na enak način: posameznik prejema ravno dovolj nagrad (kot so dobitki, všečki ali zabava) v dovolj rednih intervalih, da ga spodbudi k nadaljevanju uporabe. Uporabnik upa, da bo videl nekaj zabavnega (nagrado), ko bo podrsal po ekranu, a je ta nagrada nepredvidljiva. To povzroči, da se uporabnik vrača vedno znova – podobno pa delujejo tudi kemične zasvojenosti (npr. od tobaka ali alkohola).

Dopamin in nagrajevalni sistem

To hrepenenje po ponovni uporabi spletnih vsebin je povezano z biološkim mehanizmom, ki nagrajuje vedenjske vzorce, povezane z zadovoljevanjem osnovnih telesnih potreb in občutkom ugodja – to imenujemo možganski sistem za nagrajevanje. Gre za biološki mehanizem, ki se je razvil tekom evolucije in služi selekcioniranju ter vzdrževanju vedenjskih vzorcev, povezanih z ohranjanjem določene vrste oziroma posameznika.

Mehanizem nagrajuje vedenjske vzorce, ki zadovoljijo osnovne telesne potrebe in vedenjske vzorce, ki ohranijo vrsto, z vzbujanjem ugodja – sprošča se hormon dopamin. Ugodje motivira žival oziroma človeka k ponavljanju določenega vedenja.

Spletne aktivnosti nam prinašajo močno ugodje in to ugodje motivira osebo k ponovni uporabi platform ali aplikacij, ki prinašajo to ugodje. Pri zasvojenosti s spletnimi vsebinami se tako v možganih ujamemo v zanko nagrajevalnega kroga. Potrebujemo vse več te “droge”, da dosežemo isti užitek, hkrati pa stvari, ki so nam včasih prinašale prijetne trenutke oziroma zadoščenje, tega več ne prinašajo.

Viri

Vabilo na Simpozij ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2023

Strokovna skupina za tobak, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje in v katerem sodelujejo druge NVO, nacionalni inštituti in Ministrstvo za zdravje, vabi na Simpozij: ”ZA Slovenijo brez tobaka in nikotina 2040”

Simpozij bo potekal v Modri dvorani Zdravniške zbornice, Dunajska c. 106, Ljubljana v četrtek, 25. maja 2023, s pričetkom ob 9:00 uri.

Za dogodek se je potrebno prijaviti do vključno petka, 19. 5. 2023. Prijave se zbirajo preko tega obrazca. Za udeležbo na simpoziju ni kotizacije. Dogodek ni namenjen le zdravstveni stroki, ampak tudi pedagoških delavcem, mladim, staršem in drugim.

Program Simpozija si lahko ogledate tukaj.

HOW MUCH WATER SHOULD I DRINK AND HOW?

More than half of our body is made up of water! Drinking enough water every day helps to overcome stress, improves brain function and the functioning of the entire body. But how much should you actually be drinking per day and why is it so important?

So, here are main benefits of water:

Aids digestion and absorption
Removes waste
Supports brain function
Protects organs and tissues
Delivers oxygen
Regulates body temperature
Normalizes blood pressure
Moisturizes mucous membranes
Improves skin health
Cushions joints

Staying well-hydrated throughout life can reduce the risk of developing heart failure, according to research presented at European Society of Cardiology Congress 2021. Dehydration can happen when you don’t drink or eat enough water, or when you lose too much water through sweating, especially in hot weather or during intense physical activity. Even a little dehydration can make your cells not work properly, make you tired, and lower your energy levels.

WATER INTAKE CALCULATOR

The amount of water needed is individual for each person and depends primarily on weight and physical activity. For most healthy adults, a recommended starting point is to consume around 30-35 milliliters per kilogram of body weight per day.

For example, if your weight is 60 kg:

60 kg x 30 ml/kg = 1800 ml of water per day at least.

Fortunately, it’s not necessary to consume all of the required water in the form of liquids, as your food also contains water. Around 20-25% of your daily water intake actually comes from the food you consume.

If you exercise, it’s likely that you lose some water through perspiration. Add 350 ml of water to your daily requirement for every half an hour that you exercise.

In hot weather, we tend to sweat more, as well. Therefore, drink a little bit more in this case, because it’s important to replenish the lost fluids proportionally.

Keep an eye on your health, because during conditions such as fever, food poisoning, vomiting, and diarrhea, your need for water increases. However, if you have certain conditions such as chronic kidney disease or a tendency to swelling, water intake should be limited.

Remember: if you are not sure about the right water amount for you, consult with your doctor.

HOW TO DRINK WATER PROPERLY?

According to suggestions of an American nutritionist, Kimberly Snyder

Start your day with a glass of water after waking up, because we often get dehydrated overnight.
Room temperature water (or slightly warm, heated) is always a better choice.
Avoid icy water, because it can cause the stomach vessels to constrict, hindering the digestive process.
Drink water regularly throughout the day, not just when you feel thirsty.
Drink between meals instead of during, as it dilutes digestive juices and can cause fluid retention in the body.
Carry a water bottle – it will remind you to drink up.

SHOULD I WORRY ABOUT DRINKING TOO MUCH?

It is uncommon for healthy well-nourished adults to experience issues due to drinking too much water. However, it is possible to go overboard. Healthy adult kidneys can eliminate up to 1 liter of water per hour. If you drink more than that, you’ll retain the excess water in your body, which causes a condition known as hyponatremia and it can be life-threatening.

WATER TASTE SOLUTIONS

If you are not used to drinking about 2 liters of plain water per day or if you don’t like its taste, try to make it interesting!

While water is the best beverage for hydration, there are other options such as tea and low-sugar fruit juices. Be mindful of added sugars and caffeine content.

Moreover, you can easily have flavored water without any added chemicals.

For example, try water with a piece of lemon, lime, orange, grapefruit, mint, ginger or cucumber slices. You can also infuse it with fresh fruit and herbs or even any vegetables you like and strain out. For a more intense taste, you can let the fruit water sit overnight. Or maybe drinking carbonated water from time to time could be the solution for you? Or even sparkling fruit homemade water?

Experiment for a change and keep staying well-hydrated !

Sources:

https://www.usgs.gov/special-topics/water-science-school/science/water-you-water-and-human-body

https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/water/art-20044256

https://www.sciencedaily.com/releases/2021/08/210824104113.htm

https://www.forbes.com/sites/jesscording/2017/10/10/real-life-ways-to-up-your-water-intake/?sh=136b6bd77232

https://www.vogue.in/wellness/content/how-to-stay-hydrated-in-8-easy-ways-according-to-a-celebrity-nutritionist#:~:text=As%20a%20general%20rule%20of,every%20day%2C%22%20says%20Snyder.

PREVENTIVNI PROGRAMI BREZ IZGOVORA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE 2023

Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana za leto 2023.

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija že več let sodeluje z Mestno občino Ljubljana z namenom zagotavljanja celostnih preventivnih programov na področju zasvojenosti za učence osnovnih in dijake srednjih šol v Ljubljani. V letu 2023 bomo v okviru omenjenega razpisa izvajali tri projekte, ki naslavljajo različna podpodročja preprečevanja zasvojenosti in zdravega življenjskega sloga mladih.

Projekti celostno naslavlja tematike in problematike, s katerimi se mladi srečujejo tekom odraščanja oziroma zgodnjega in srednjega mladostništva.

Prvi od treh projektov je projekt Mehke veščine za preprečevanje zasvojenosti, ki se osredotoča na krepitev socialnih in osebnostnih veščin mladih, da se lahko samostojno bolje spoprijemajo z izzivi osamosvajanja ter sprejemanja lastnih odločitev. Zajema vsebine, kot so npr. Kritično mišljenje, Stres, Empatija, Vrstniška pripadnost in vpliv, Sprejemanje odločitev, Postavljanje ciljev ipd. Šolam pa v okviru tega sklopa ponujamo tudi bolj dolgotrajno naslavljanje naštetih vsebin, znotraj združenega programa Martin Krpan, ki zajema pet do devet zaporednih vsebin na šolsko leto ter dokazano učinkovito preprečujejo pojav zasvojenosti. Projekt se osredotoča na razvijanje socialnih spretnosti mladostnikov, poleg tega pa se dotika tudi preventive zasvojenosti na področju alkohola in tobaka. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. Program sestavljajo različne delavnice, v okviru katerih se urijo v različnih socialnih veščinah, pridobivajo nova znanja ter spoznavajo drug drugega. Šolam je omogočeno, da si glede na zaznane potrebe in svoje druge aktivnosti izberejo posamezne delavnice, ki jih posamezen razred potrebuje. Med tematikami, ki jih tekom programa obravnavajo, so gradnja skupinske dinamike, učinkovita komunikacija, čustvena pismenost, samopodoba, vrstniški vpliv, vpliv medijev in družbenih omrežij, reševanje konfliktov, medvrstniško nasilje, obvladovanje stresa in kreativno mišljenje, poleg tega pa se preko dveh intervencij mlade skuša ozaveščati tudi o alkoholu in tobaku kot najbolj razširjenih legalnih drogah. Osnovna ideja je, da se preko interaktivnih delavnic mlade opremi s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. Preventivna znanost kot učinkovite izpostavlja predvsem večkratne intervencije, ki se ukvarjajo z opolnomočenjem mladih ter razvojem veščin, ki jih lahko mladi uporabijo v različnih življenjskih situacijah, do določene mere pa tudi z oblikovanjem stališč do nekaterih škodljivih vedenj (v tem primeru do uporabe tobaka in alkohola).

Drugi od treh projektov je projekt Najpogostejše droge, ki se osredotoča na problematiko uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, pitja alkohola in uporabo konoplje med mladimi. Projekt skozi perspektivo učinkovite preventive naslavlja izzive prevelike dostopnosti alkohola, tobaka in konoplje, njihove cene, pomanjkljivega nadzora nad izvajanjem zakonodaje, kot je prepoved prodaje mladoletnim, in analizira stanje oglaševanja izdelkov mladim. Mladim omogoča prostor, kjer lahko na uporabo navedenih substanc pogledajo kritično in precenijo škodljiv vpliv na njihovo zdravje in okolje v katerem živijo. Zajema vsebine, poimenovane Povežimo pike, O2 za vsakega, Tobačna zarota, Elektronske cigarete in Alkohol = sprememba življenja. V programu je zajetih sedem različnih sklopov, vsak v trajanju ene ali dveh šolskih ur. Šole so si glede na zaznane potrebe učencev izbrale, na katere vsebinske sklope bi se želele osredotočiti v posameznem razredu, s čimer smo zagotovili, da so naslovljene ustrezne potrebe učencev. Sklopi so naslednji:

delavnica, vezana na tematiko tobaka za osnovnošolce
delavnica, vezana na tematiko alkohola za osnovnošolce
delavnica, vezana na tematiko elektronskih cigaret za osnovnošolce
delavnica, vezana na tematiko konoplje za osnovnošolce
delavnica izvedbe eksperimentov, ki prikazujejo posledice kajenja tobaka na človeško telo za osnovnošolce
delavnica, vezana na tematiko tobaka za srednješolce
delavnica, vezana na tematiko konoplje za srednješolce

Ključna aktivnost vseh vsebinskih sklopov je izvedba strokovne delavnice, osnovane na znanstvenih podatkih, prek katere udeleženci pridobijo znanje in nekoliko drugačen vpogled v tematiko. Pri vseh delavnicah želimo izkoristiti tako imenovano mladostniško uporništvo ter jim na ta način prikazati delovanje industrij in družbe na področju zasvojenosti, zato ne gre za golo podajanje dejstev. Dodaten poudarek pri programih je na vrstniški komponenti – izvajalci delavnic so srednješolci ali mladi študentje, ki vsebino podajajo na mladim prijazen in atraktiven način, s čimer so še tako zapletene teme predstavljene na zanimiv način.

Tretji od treh projektov je projekt Zdrav življenjski slog, ki se osredotoča na celostno krepitev zdravja in promocijo zdravega življenjskega sloga. Zajema vsebine, imenovane Pošasti iz pločevinke, Obrazi prehrane, Gibalnica in delavnico A si RES okej?, ki naslavlja duševno zdravje mladih. V programu Zdrav življenjski slog bomo v letu 2023 osnovnim šolam ponudili več različnih sklopov, med katerimi lahko izbirajo glede na zaznane potrebe svojih učencev. Sklopi programa so:

Energijske pijače (namen: spoznavanje učinka energijskih pijač na telo s poudarkom na mladih ter njihovega vpliva na zdravje)
Gibanje (namen: spoznavanje pomena redne telesne aktivnosti za zdravje mladih)
Zdrava prehrana in vpliv prehrane na zdravje (namen: spoznavanje smernic zdrave prehrane ter vpliva prehrane na zdravje, s poudarkom na aktualni problematiki (npr. mikroplastika))
Duševno zdravje (namen: spoznavanje področja duševnega zdravja med mladimi s poudarkom na najpogostejših težavah, s katerimi se soočajo mladi, ter možnosti pomoči z namenom zmanjševanja stigme)

Vsak sklop vsebuje delavnico, ki se dotika določene tematike, namenjena pa je spoznavanju področja ter lastni refleksiji na tem področju. Vse delavnice bodo izvajali mladi izvajalci, ki se mladim lažje približajo in jim predstavijo pogled na področje, ki jim je bolj blizu. Na ta način udeleženci lažje ponotranjijo vrednote in prepričanja, mladi pa med seboj sodelujejo z namenom zagotavljanja zdravega življenjskega sloga vrstnikov. Poleg delavnic bomo med poletjem izvedli tudi tabor za učence vključenih šol. Na taboru bomo imeli priložnost dalj časa delati na tematiki zdravega življenjskega sloga, ki ga bodo lahko preizkusili tudi v praksi. Udeležencem bomo lahko v praksi predstavili prostočasne aktivnosti, ki predstavljajo zdravo preživljanje prostega časa in tako alternativo sproščanju stresa in napetosti prek uporabe drog. Na ta način bodo spoznali kvaliteten in zdrav način preživljanja prostega časa v naravi.

Projekti se izvaja na ljubljanskih osnovnih in srednjih šolah, izvajajo pa jih strokovno usposobljeni izvajalci. Delavnice na različnih šolah potekajo vsak šolski dan od januarja do decembra 2023, mesečno pa izvedemo približno 100 ur delavnic. Sodelujemo z več kot 45 osnovnimi in srednjimi šolami v Mestni občini Ljubljana.

Cilji projektov:

krepitev in razvijanje socialnih in osebnih veščin, za boljše spoprijemanje z morebitnimi stiskami in izzivi odraščanja;
preprečevanje in zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladostniki;
učinkovito izobraževanje in ozaveščanje mladostnikov o tveganjih za zdravje in škodljivih vplivih uporabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov;
oblikovanje celovitih preventivnih programov za otroke in mladostnike za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi;
spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa;
celostna krepitev zdravja in promocija zdravega življenjskega sloga;
ozaveščanje in krepitev kritičnega mišljenja.

SPOROČILO ZA JAVNOST: Mladinski dogodek ob svetovnem dnevu zdravja 2023

7. 4. 2023 – S predstavniki mladinskih organizacij in odločevalci s področja javnega zdravja smo obeležili svetovni dan zdravja 2023 in naslovili izzive, ki jih mladi zaznavamo na področju javnega zdravja v Sloveniji. Mladi so odločevalce opozorili na problem okolja in zdravja, mikroplastike ter stresa in vpliva na duševno zdravje, hkrati pa jih pozvali k interdisciplinarnemu in medresorskemu povezovanju, opozorili na pomen vključevanja mladih pri reševanju družbenih izzivov, izpostavili pomen preventive in še veliko več.

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Mednarodna zveza za zdravje mladih (Youth Health Organization) sta s podporo Ministrstva za zdravje in urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji pripravili dogodek za mlade in odločevalce z namenom obeležitve 100 let od vzpostavitve institucionaliziranega javnega zdravja v Sloveniji, 75 let od nastanka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter vloge mladih pri že doseženih spremembah in reševanju nadaljnjih izzivov. Na dogodku smo naslovili dva tematska sklopa, in sicer pomen okolja in zdravja ter splošne izzive, ki jih mladi vidimo v svojem vsakdanu oz. v prihodnosti.

Predstavniki mladinskih (Mladinski svet Slovenije, Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije, Youth Health Organization, Mladinsko združenje za trajnostni razvoj, JazIntimi) in študentskih organizacij (Društvo študentov medicine Slovenije, Študentska sekcija zdravstvene nege in babištva, Društvo študentov psihologije Slovenije) so predstavili svoje aktivnosti in izzive, ki jih vidijo kot pomembne za vso populacijo, predvsem mlade, ter hkrati predlagali rešitve za posamezne izzive:

Problematika okolja in zdravja ter pomen odgovornosti posameznika in na drugi strani odgovornost sistema, ki (ne) spodbuja k trajnostnemu delovanju.
Duševno zdravje med mladimi – mladi čutijo več stresa, kot so ga prejšnje generacije, vpliv medijev in (ne)regulacija družbenih omrežij.
Interdisciplinarno povezovanje – mladi, ki delujemo v mladinskih, študentskih in drugih organizacijah, smo lahko (oz. smo že) podaljšana roka nacionalnih institucij. Želimo si, da bi sistem omogočal lažje sodelovanje med temi institucijami in lažji prehod v delovni sistem.
Preventivno delo – mladi že izvajamo veliko preventivnega dela v različnih oblikah in verjamemo, da je to najcenejši in najučinkovitejši pristop.
(Ne)prilagodljivost sistema za nove pristope oz. vključevanje mladih v faze prenove učnih načrtov, v sam sistem izobraževanja.
Vse večji problem nezaupanja v znanstvena dejstva.
Problem hitrega spreminjanja tehnologij in posledično njihova neregulacija.
Manko zdravstvene pismenosti celotne populacije in nerazumevanje pomena zdravstvene pismenosti.
Poziv k večjemu medresorskemu povezovanju za trajnostne rešitve za vse generacije, ki pridejo za nami.

Na dogodku so bili prisotni predstavniki različnih mladinskih organizacij in predstavniki odločevalcev na področju javnega zdravja. Med njimi je bil tudi minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan, ki je navzoče nagovoril z željami, da bi bilo več mladih, ki bi nas nagovarjali s svojimi pogledi. “V Sloveniji smo na nekem razpotju, kjer se moramo odločiti, kako bomo kot družba zaključili tranzicijo. Pomembno je, da se zavedamo, da to, kar naredimo okolju, vpliva na vse nas.” Izpostavil je izzive, ki jih sam vidi kot problematične za mlade. Predvsem je predstavil problem starajočega se prebivalstva, ki bo mlajšim generacijam prinesel nove izzive, s katerimi se še ne ukvarjamo dovolj intenzivno. Minister je mladim odprl vrata in jih pozval, da se lahko podobni sestanki dogajajo enkrat na tri mesece ali tudi pogosteje. “Mladi se ne zavedate priložnosti, ki jih imate. Drzniti si morate odpreti vrata, bodite glasni in premostite generacijski prepad.”

Aiga Rurane, vodja urada SZO v Sloveniji, je navzočim predstavila mejnike, ki smo jih v Sloveniji dosegli v zadnjih 75 letih in ki so vplivali na kakovosten razvoj javnega zdravja pri nas. “Namen SZO je stremeti k povezovanju ljudi in sodelovanju v partnerstvih, ki prinesejo rešitve za izzive vseh generacij. Zato je letošnji slogan SZO Zdravje za vse (Health for all).”

Nekaj mejnikov, ki so bili predstavljeni na dogodku:

1952 – Kot del mednarodnega združenja študentov medicine IFMSA začetek organiziranega delovanja študentov medicine v Sloveniji.

1978 – Mednarodna konferenca o primarnem zdravstvenem varstvu v Alma-Ati v Kazahstanu je postavila zgodovinski cilj “Zdravje za vse” in temelje za poziv SZO k univerzalni zdravstveni oskrbi.

1978 – Izkoreninjenje črnih koz s preventivnim cepljenjem na področju Slovenije.

2003 – Sprejeta je Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom – prva globalna pogodba SZO o javnem zdravju.

2005 – Slovenija ratificira Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom. Na področju tobačne politike se angažirajo tudi mladinski aktivisti.

2009 – Slovenija z uvedbo cepljenja proti okužbi s HPV za mlada dekleta sledi postavljenim smernicam SZO.

2019 – Organizacija Brez izgovora Slovenija prejme nagrado za 3. mesto med dobitniki nagrad SZO ob svetovnem dnevu brez tobaka.

2022 – Organizacija YHO je izbrana za članico mladinske mreže Youth4Health v okviru SZO za evropsko regijo in postane članica Youth Councila na globalni ravni SZO.

Vesna Kerstin Petrič, vodja Službe za sodelovanje s SZO in predsednica Izvršnega odbora SZO, je poudarila: “Zdaj razumem svojo vlogo kot dajanje podpore, da so mladi vključeni, ne le nacionalno, ampak tudi globalno. Vključevanje mladih pomeni, da se spoštuje njihovo mnenje in se jih zares posluša.”

Poleg Ministrstva za zdravje in urada SZO v Sloveniji je bila na dogodku prisotna še članica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tina Hočevar. Predstavila je težnjo po medresorskem sodelovanju in izzivih trajnostne politike ter pozdravila vključevanje mladih, ki najbolje poznajo svoje težave in so v vsakodnevnem stiku s posledicami teh težav. Prav tako je omenila, da ministrstvo resno razmišlja o vzpostavitvi vloge mladinskega delegata za podnebne spremembe.

Prisotni so bili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zlatko Zimet, nacionalni koordinator Slovenske mreže zdravih mest, je predstavil načine, kako so lahko mladi vključeni v programske svete svojih lokalnih občin in tako vplivajo na odločitve oz. rešitve v svojem lokalnem okolju. Pri aktivni diskusiji je sodeloval tudi Rade Pribaković Brinovec, NIJZ, vodja programa MIRA za duševno zdravje.

Veseli nas, da je na dogodku potekala odprta, spoštljiva in produktivna diskusija z obeh strani, tako mladih kot odločevalcev. V prihodnje si želimo več povezovanja med organizacijami mladih, ki delujejo na področju zdravja in skupaj pokrivajo pester nabor različnih aktivnosti ter nenazadnje znanja. Poleg tega pa si želimo, da bi besede odločevalcev prešle tudi v akcijo.

Mladinski dogodek ob svetovnem dnevu zdravja

Vljudno vas vabimo, da se nam v petek, 7. 4. 2023, v prostorih Ministrstva za zdravje (Štefanova 5, 1000 Ljubljana), pridružite ob obeležitvi Svetovnega dneva zdravja. Ob 13ih bo potekalo neformalno druženje ob pogostitvi, uradni del dogodka pa se začne ob 14ih.

Mladinske organizacije in društva imajo pomembno vlogo na področju zdravja in okolja že vrsto let. Med gosti bodo tudi pomembni odločevalci, katerim želimo predstaviti vaš doprinos k zdravstveni preventivi v Sloveniji in dati priložnost za strukturiran dialog mladih z odločevalci.

Prosimo, da svojo prisotnost potrdite z izpolnitvijo obrazca (povezava spodaj):

https://forms.gle/NwuUgQ4omJVqMQLc6

»Tobačni zakon bi moral biti še strožji, če želimo v Sloveniji do leta 2040 doseči družbo brez tobaka«

Nevladne organizacije, članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), v celoti podpiramo predlagano novelo tobačnega zakona. Dodatno predlagamo še nekaj strožjih ukrepov, ki ne samo da so pomembni z vidika zdravja, temveč bi ugodno vplivali tudi na doseganje drugih ciljev, kot so npr. »zeleni prehod«, okrevanje po pandemiji, Agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja.

Ljubljana, 22. marec 2023 – Konec februarja 2023 je Ministrstvo za zdravje v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU, poleg tega pa v slovenski pravni red prenaša tudi najnovejšo (strožjo) evropsko direktivo glede ogrevanih tobačnih izdelkov.

»Nevladne organizacije s področja javnega zdravja se strinjamo z vsemi v noveli zakona predlaganimi rešitvami in ukrepi, zlasti pa s prepovedjo vseh arom (razen tobačnih) tudi v elektronskih cigaretah oziroma ogrevanih tobačnih izdelkih, kot to že velja za cigarete in tobak za zvijanje. Strinjamo se tudi z obveznimi opozorili o škodljivosti kajenja na embalaži za ogrevane tobačne izdelke, prepovedjo kadilnic, uvedbo sistema za odobritev novih proizvodov ter dopolnitvami, ki zaostrujejo nadzor in kazni za kršitelje«, je uvodoma pojasnil Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB).

»Kljub dokazano učinkovitim predlogom, pa smo v združenju prepričani, da bomo strategijo družbe brez tobaka do leta 2040 težko dosegli, če država ne bo uvedla še nekaterih dodatnih strožjih ukrepov, za katere vemo, da v nekaterih državah že dobro delujejo«, je povedala Manca Kozlovič z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. In dodala, da bi »zlasti morali razmisliti o določitvi javnih prostorov, kjer kajenje ne bi bilo več dovoljeno. Na primer tam, kjer se zadržujejo otroci, v bližini vrtcev in šol, bolnišnic, zdravstvenih domov, parkov in na športnih površinah, bazenih, plažah, vrtovih gostinskih lokalov ter povsod tam, kjer lahko posledično pride do pasivnega kajenja in hkrati onesnaževanja s cigaretnimi ogorki«. Takšne prostore brez dima (t. i. »smoke-free« prostore) v nekaterih državah namreč že poznajo in ne bi bili v Sloveniji nikakršna novost ali izjema.

»Zagotovo je treba pri noveli tobačnega zakona razmišljati širše in v smeri popolne zaščite prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (zlasti otrok, mladostnikov, nekadilcev in kroničnih bolnikov). Smo za popolno prepoved kajenja tudi v vseh prevoznih sredstvih, večstanovanjskih zgradbah in gledaliških predstavah. Podpiramo torej povečevanje števila lokacij in okolij brez tobačnega dima in povezanih izdelkov. Slovenija je namreč uvrščena med države z nepopolno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar slabša našo oceno in učinkovitost politike nadzora nad tobakom«, je povedal Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) ter vodja vsebinske mreže »NVO varujejo naše zdravje«.

Dodatno bi bilo treba poiskati načine in določiti ukrepe, s katerimi bi omejili prikazovanje, normalizacijo oziroma oglaševanje tobačnih in povezanih izdelkov na spletu, v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih, ter še posebej razmisliti, kako bi se lahko izognili prikritemu oglaševanju prek vplivnežev. »Med otroki in mladimi so zlasti popularni tako imenovani breznikotinski »vejpi«, na katere bi morali biti posebej pozorni zaradi napačnega prepričanja, da naj bi koristili zdravju in pri odvajanju od kajenja. V resnici otroke in mlade postopoma, dolgoročno navajajo na kajenje tudi tobačnih izdelkov. Potekajo mnoge raziskave o učinkih tovrstnih izdelkov na zdravje, a zgodnje raziskave kažejo, da vejpanje, tudi brez nikotina, ni varna alternativa kajenju cigaret.«, je dodala mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

»Dejstvo je, da tobačna politika ni neposredno povezana zgolj z zdravjem, temveč lahko preohlapna zakonodaja vpliva tudi npr. na onesnaževanje okolja, pomanjkanje čiste pitne vode oziroma vode na splošno, ogroža tako imenovani »zeleni prehod« ter uresničevanje Agende 2030 in številnih ciljev trajnostnega razvoja, otežuje okrevanje po pandemiji Covida-19 in še bi lahko naštevali. Odgovornost odločevalcev glede novele zakona je zato ogromna in vsakršno popuščanje interesom tobačne industrije popolnoma nesprejemljivo. Še več, proizvajalcem tobačnih in povezanih izdelkov bi morali po vzoru Španije zapovedati visoka povračila stroškov za ogromno okoljsko škodo, ki jo s svojimi produkti (npr. cigaretnimi ogorki) povzročajo«, je za konec povedal Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

*****

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir).

Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in daljše vsebinske prispevke!

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Miha Lovše, član Mreže »NVO varujejo naše zdravje« in podpredsednik SZOTK

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV JE V JAVNI RAZPRAVI

3. je bil v javno razpravo posredovan Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Zakon želi odpraviti nepravilnosti pri prenosu Direktive Evropske komisije, obenem pa uvaja še Delegirano direktivo Komisije. Trenuten predlog s tem uvaja prepoved različnih arom za ogrevane tobačne izdelke ter zdravstvena opozorila na embalaži ogrevanih tobačnih izdelkov, kot to velja za druge tobačne izdelke. Spremembe vključujejo tudi večji nadzor nad novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki ter izboljšanje že vzpostavljenega sistema nadzorovanja izvajanja ZOUTPI.

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija te spremembe pozdravljamo. Kajenju lahko pripišemo do 9 smrti dnevno, kar je več kot seštevek ostalih prezgodnjih smrti. To predstavlja visok strošek za posameznika in družbo. Slovenijo namreč prezgodnje smrti in zmanjšanje produktivnosti zaradi obolenj stanejo do 5 % BDP-ja, česar prenizke trošarine ne pokrijejo. Prodaja tobačnih izdelkov državi torej predstavlja izgubo.

Predlagane spremembe ZOUTPI dodatno zaščitijo tudi otroke in mladostnike pred začetkom uporabe oziroma redno uporabo tobaka. Mladi v več primerih z lahkoto kupijo tobačne izdelke, kot kažejo lanske raziskave skritih nakupov, ki smo jih opravili v nekaterih slovenskih mestih. Pred leti so mladostniki mnogo lažje dostopali do tobačnih izdelkov. Upad kršitev, v tem primeru uvedba dovoljenj za prodajo, dokazuje na pomembnost strožje zakonodaje.

Ne gre zanikati, da so elektronske cigarete vse večja nevarnost, saj število uporabnikov raste iz leta v leto. Zaskrbljujoče so tudi raziskave, ki kažejo na vse višjo vsebnost koncentracije nikotina v e-cigaretah na trgu. Sistem nadzorovanja novih tobačnih in nikotinskih izdelkov je nujen, saj je zakonodaja na tem področju šibka, saj vse prevečkrat dovoljuje vstop na trg vprašljivim izdelkom. V Brez izgovora večkrat prejemamo vprašanja o ‘breznikotinskih vejpih,’ ki so se v zadnjem času pojavili na slovenskem trgu. Tovrstni vejpi kljub imenu običajno vsebujejo nikotin, četudi v manjši meri. Zares pa ne moremo poznati točne količine nikotina v izdelku, saj se ta lahko razlikuje od količine, navedene na embalaži.

Predlog zakona zato razumemo kot korak v pravo smer, a hkrati predlagamo še več učinkovitih ukrepov, ki bi sledili Strategiji za zmanjševanje posledic rabe tobaka – Slovenija brez tobaka. Osrednji cilj strategije je zmanjšati delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki uporablja tobačne oziroma nikotinske in povezane izdelke, na manj kot 5 % do leta 2030. 26 % dijakov (NIJZ 2021) je vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke pa 13 %. Te številke lahko znižamo z naslednjimi ukrepi, ki bi Slovenijo postavili med naprednejše države z vidika učinkovite in preventivne zakonodaje:

Dodatne omejitve kajenja na javnih površinah, zlasti tam, kjer se zadržujejo otroci, torej v bližini šol, parkov, športnih površin, itd. Osebe so na javnih površinah še vedno lahko izpostavljene pasivnemu kajenju, prihaja pa tudi do onesnaževanja z ogorki. Nekatere države so že uvedle t.i. »smoke-free« prostore, med katere sodijo plaže, mestni parki, igrišča …
Dodatne omejitve prikazovanja oziroma oglaševanja tobačnih izdelkov na spletu, v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih in še posebej nameniti razmislek prikritemu oglaševanju preko vplivnežev. Takšna oglaševanja oziroma prikazovanja lahko vodijo v normalizacijo tobačnih izdelkov oziroma zavajanje predvsem mladostnikov.

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija zagovarjamo preventivne ukrepe in aktivno sodelujemo v mednarodnih projektih, ki spodbujajo napredek in približevanje k družbi brez tobaka. V tem letu pri Brez izgovora skupaj s Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo sodelujemo pri zbiranju milijon podpisov v vseh državah članicah Evropske Unije za boljše in bolj poostrene zakone na področju uporabe tobaka in povezanih izdelkov.

SPOROČILO ZA JAVNOST: ODZIV NA PRISPEVEK V TEDNIKU Z DNE 20. 2. 2023 NA RTV SLOVENIJA

V ponedeljek, 20. 2. 2023, je oddaja Tednik na TV Slovenija 1 predvajala prispevek o skritem nakupovanju, enem izmed številnih preventivnih programov Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Prispevek zgreši nekatere ključne elemente tega programa, zato želimo pojasniti vlogo mladih, ki so vključeni v njegovo izvajanje, in podati več informacij o Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija nasploh. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija si namreč prizadeva delovati celostno ter v skladu z znanstveno in strokovno literaturo, mladi pa niso zgolj njeni člani, temveč v njej tudi prevzemajo vodilne vloge in sooblikujejo njeno delovanje.

Kot kažejo raziskave (Čož in drugi, 2020; Kamin in Kokole, 2016), vzpostavitev zakona in socialno-marketinški pristopi žal niso dovolj za zmanjševanje prodaje alkoholnih in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ima več kot 93% slovenskih šol (John Hopkins University, 2017) v neposredni bližini prodajalno tobaka, zaradi česar lahko mladi že med šolanjem vzpostavijo življenjske navade, ki predstavljajo veliko tveganje za njihovo zdravje. Razlogov za enostavno dostopanje do teh izdelkov je več, zato znanstvena literatura predlaga raznolike intervencije in strategije za njihovo omejevanje. Eden od potrjeno učinkovitih načinov preprečevanja dostopnosti do teh nevarnih izdelkov je skriti nakup, ki ga uporabljajo tudi v številnih drugih državah po svetu, kot sta Nova Zelandija in ZDA. Program predvideva tudi Zakon o prodaji alkohola, vključen pa je tudi v strategijo za Slovenijo brez tobaka, ki poudarja, da pri njegovem izvajanju “igrajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije s svojimi prostovoljci, zato je treba okrepiti sodelovanje med njimi in pristojnimi ustanovami.” Izvajanje skritega nakupa, ki poteka v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, zmanjšuje uspešnost nakupa za približno 30 % (Čož in drugi, 2020) in tudi v Brez izgovora Slovenija so z intervencijami v preteklih letih že opazili spodbudne rezultate – od leta 2015 do 2022 se je uspešnost nakupa zmanjšala za 43 %.

“V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija želimo poudariti, da pri svojem delu nikoli ne skušamo zavajati, zato namerno ne izbiramo mladih, ki bi bili videti mlajši, kot so v resnici. Prav tako že vrsto let zagovarjamo uvedbo licenc, ki bi dodatno omejile prodajo problematičnih izdelkov, kot sta tobak in alkohol, mladoletnim. Tudi sam program Skriti nakupi večkrat skušamo izvajati v kombinaciji z ozaveščanjem. Primer tega je komunikacijska intervencija super junak Zakon, ki smo jo izvedli skupaj z Univerzo v Ljubljani. V okviru projekta smo tako mlade kot tudi zaposlene v trgovinah ozaveščali o pomembnosti omejevanja prodaje škodljivih izdelkov. Naš namen nikoli ni škodovanje zaposlenim, temveč kvečjemu ozaveščanje o tem, kako pomembno vlogo imajo v celotnem procesu,” je povedala Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija. Nenazadnje je bilo tovrstno izvajanje nakupov vključeno v Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI, 2017) ter Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA, 2017).

V programu Skriti nakupi so ključni mladoletni mladi, saj brez njihove pomoči takšnega programa ni mogoče izvajati. Kot navaja zakon, je pogoj za sodelovanje vedno soglasje staršev, med izvajanjem programa pa mlade spremljajo polnoletni spremljevalci, ki so sami stari do 29 let. Pred programom se z mladimi mladinski koordinator pogovori o njihovi vlogi in jih pripravi na teren ter vse možne scenarije ob poteku. Kot je že pred leti dejala bivša predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in strokovnjakinja na področju tobaka, Nina Rogelj Peloza, so “za namene izvedbe raziskave v organizaciji veliko časa namenili predvsem pripravi mladoletnih kupcev. Vsem je jasno, da gre za kočljivo pobudo, v okviru katere je bilo treba mladoletne aktiviste izpostaviti nepredvidljivim okoliščinam, ki kdaj tudi niso prijetne. Vsi naši mladoletni aktivisti so pred nakupi pridobili podpis staršev kot strinjanje za sodelovanje v raziskavi, tudi na samem terenu je mladoletnega aktivista vedno spremljala polnoletna oseba, ki je bila v bližini za njihovo varnost.”

V Brez izgovora ne vključujejo mladih, da bi nastopili zgolj kot sredstva za uresničevanje ciljev, ki jih sami z organizacijo ne bi delili. Manca Kozlovič tako še dodatno pojasnjuje: “Smo mladinska organizacija, kar pomeni, da so naši člani stari od 15 do 30 let. Organizacijo vodijo mladi in tudi same aktivnosti pripravljajo mladi, v povezavi z lastnimi željami in pobudami za boljši jutri svojih vrstnikov.” Poziv k sodelovanju pri aktivnostih posredujejo šolam, ki same presodijo, ali bodo novico delile z učenci in dijaki, nato pa se slednji (ob predhodnem soglasju staršev) sami odločijo, ali bodo pri programih sodelovali. Iz programa lahko mlada oseba izstopi kadarkoli.

Eden izmed mladoletnih članov programa je zapisal: “Zaradi resnosti posledic zlorabe alkohola in tobaka med mladimi smo prepričani, da skriti nakupi niso nekakšno ‘tožarjenje’, pač pa dolžnost, ki izhaja iz spoštovanja utemeljenih in legitimnih zakonov, ki ščitijo mlade. Tudi nam se zdi žalostno, da je to potrebno, toda iz prakse vemo, da zgolj zaupanje pri trgovcih ni delovalo. Veliko ali pa vsaj nekaj nas je med mladimi, ki si ne želimo zgolj skomigniti z rameni in celotne odgovornosti preložiti na druge. Sami čutimo potrebo po tem, da smo dejavni in naredimo, kar je v naši moči, za dobrobit svojega neposrednega okolja. Cenimo vsako priložnost, da to naredimo, še bolj pa vse, ki nas pri tem podpirajo. Ključno je, da se vsi zavedajo, da smo v vseh dejavnostih znotraj Brez izgovora prostovoljno in z lastno željo. Tukaj smo, ker želimo prevzeti odgovornost.”

Mia Zupančič, generalna sekretarka Brez izgovora Slovenija, pojasnjuje: “Ne delamo zgolj na področju tobaka in alkohola. To so področja, po katerih nas najbolj poznajo in opazijo, ker je to področje najbolj kočljivo. Delamo tudi na drugih področjih javnega zdravja in okolja. Pri javnem zdravju se osredotočamo na zdrav življenjski slog, kar pomeni, da delujemo tudi na področju duševnega zdravja, krepitve osebnih veščin, kritičnega razmišljanja …” Programi temeljijo na znanstveno in strokovno osnovanem pristopu, mladinskem delu, ki gre onkraj formalnega izobraževanja na področje neformalnega izobraževanja. “Izvajamo interno in eksterno mladinsko delo. Interno mladinsko delo pomeni, da so naši člani vključeni v programe, ki so dolgoročni, skozi katere pridobijo veliko znanja, s katerim lahko sami kritično razmišljajo in se soočajo z vsemi izzivi v mladosti in kasneje v življenju. Eksterno pomeni, da imamo poleg taborov za socialno šibke otroke razvitih več kot 20 programov na različnih področjih – od nasilja pa do komunikacije, vsebinskih področij, nekemičnih zasvojenosti in drugih.”

Delo Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je bilo prepoznano tudi v tujini, saj so zanj prejeli prestižno nagrado “EU Health Award” Evropske unije ter nagrado Svetovne zdravstvene organizacije ravno na področju skritih nakupov. “S tovrstnimi pobudami želimo nadaljevati tudi v prihodnje, seveda pa si pri tem želimo tudi podpore javnosti. Verjamemo namreč, da imamo kljub morebitnim pomislekom skupen cilj – poskrbeti za boljši jutri mladih,” je še zaključila Mia Zupančič.

Več o nagradah, ki jih je za svoje delo prejela Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, lahko preberete na www.noexcuse.si, dodajamo še grafiko, ki to prikazuje nekoliko bolj nazorno.

Kontakt:

Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija

Telefonska številka: 041 679 756

Elektronski naslov: manca.kozlovic@noexcuse.si

—

Viri:

Čož S, Kamin T, Atanasova S, Nared D. (2020). Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/06/porocilo_skriti_kupec_noexcuse_29.2.20.pdf

Erickson DJ, Smolenski DJ, Toomey TL, Carlin BP, Wagenaar AC. (2013). Do alcohol compliance checks decrease underage sales at neighboring establishments? J Stud Alcohol Drugs 74:852-8. doi: 10.15288/ jsad.2013.74.852.

Huckle T, Conway K, Casswell S, Pledger M. (2005). Evaluation of a regional community action intervention in New Zealand to improve age checks for young people purchasing alcohol. Health Promot Int. 20:147- 55. doi: 10.1093/heapro/dah610.

John Hopkins University. (2017). Product Display, Advertising, and Promotion around Schools: Technical Report on Tobacco Control at the Point-of-Sale in Five Slovenian Regions. https://old.noexcuse.si/data-si/file/SLO_TTreport.pdf

Kamin T, Kokole D. (2016). Midstream social marketing intervention to influence retailers’ compliance with the minimum legal drinking age. Journal of Social Marketing 6 (2): 104–120.

Montgomery JM, Foley KL, Wolfson M. (2006). Enforcing the minimum drinking age: state, local and agency characteristics associated with compliance checks and Cops in Shops programs. Addiction 101:223-31. doi: 10.1111/j.1360-0443.2006.01328.x.

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). (2017). Uradni list RS, št. 15/3 in 27/17. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130#

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). (2017). Uradni list RS, št. 9/17 in 29/17. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717

Oznaka: zdravje