Oznaka: zdravje

Javno pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Spoštovana ministrica Mateja Čalušić,

spodaj podpisane organizacije smo zaskrbljene nad kritično nizko stopnjo samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju, več kot 80 % hrane na naših policah je uvožene. Podnebni in geopolitični pretresi bodo pridelavo hrane v Sloveniji v prihodnje še dodatno ogrozili ter še povečali našo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga. Zato vas pozivamo k sistemskim spremembam, ki bodo vzpostavile podlago za porabo javnih sredstev za bolj trajnostno naravnano državno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo skladna s prehranskimi smernicami in bo prispevala k javnemu zdravju,
povečanju samooskrbe v Sloveniji na zaskrbljujočih področjih zelenjave, sadja in krompirja ter spodbudila pridelavo zdrave, ekološke hrane.

Trenutno imamo v Sloveniji škodljiv sistem državne promocije živil. Veljavni Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov namreč daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije. V letu 2025 je bila predvidena višina sredstev iz sektorjev in proračuna za promocijo mesa in mleka skoraj milijon evrov (958.200 evrov), za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije. Pri tem je stopnja samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju kritično nizka*,  hkrati pa prebivalci
Slovenije uživamo pretirane količine mesa in mesnih izdelkov**, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju. Zadnja nacionalna prehranska raziskava je razkrila, da kar 90 % odraslih presega priporočila glede dnevnega vnosa mesa, obratno pa jih le 5 % dosega priporočen vnos zelenjave, posledično pa je pri večini prebivalcev tudi bistveno prenizek tudi vnos prehranskih vlaknin.*** Podobno zaskrbljujoči so tudi podatki za otroke oz. mladostnike. ****

Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni je nesprejemljivo, da še vedno dopuščamo in celo z javnimi sredstvi podpiramo promocijo hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja.
Oglaševanje ima ključno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo, pri tem pa v našem prostoru prevladuje oglaševanje hrane, ki je škodljiva zdravju ljudi in okolja. Nedavno objavljeno poročilo komisije EAT-Lancet, mednarodne skupine strokovnjakov s področij prehrane, zdravja, podnebja, kmetijstva, gospodarstva in družbenih ved, opozarja, da brez preobrazbe v trajnostni prehranski sistem ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb in ohraniti stabilnih pogojev za življenje na Zemlji, prav tako pa ne ublažiti zdravstvene krize. Poziva k prehodu na prehrano, v kateri prevladuje raznolika polnovredna hrana rastlinskega izvora (zelenjava, sadje, stročnice in žita) in k zmanjšanju potrošnje hrane živalskega
izvora.

Slabo je, da nas velik del oglaševanja, ki smo mu izpostavljeni v našem prostoru, nagovarja k nezmerni potrošnji nezdrave hrane z veliko vsebnostjo živil živalskega izvora in visoko predelane hrane. Nesprejemljivo pa je, da v tem sodeluje tudi država s svojo kampanjo Naša super hrana, ki bi morala biti največji zgled. Sredstva za to kampanjo so res majhna v primerjavi s sredstvi, ki jih v oglaševanje hrane vlagajo drugi akterji, npr. trgovci in živilsko-predelovalna industrija, a kampanja Naša super hrana je zelo
prepoznavna in ker za njo stoji MKGP, je v očeh ljudi tudi bolj zaupanja vredna. Pregledne študije in meta-analize jasno kažejo, da izpostavljenost prehranskim dražljajem, med katere sodijo tudi oglaševalska sporočila, predstavlja pomembno determinanto prehranskega vedenja. Takšni dražljaji povečajo verjetnost izbire oglaševanih živil ter kratkoročno povečajo njihov dejanski vnos. To potrjuje, da oglaševanje ne deluje zgolj kot pasivna informacija, temveč kot vedenjsko učinkovita spodbuda, ki lahko krepi škodljive prehranske vzorce ali pa – če je vsebinsko ustrezno usmerjeno – podpira javnozdravstvene cilje. Povečana
izpostavljenost sporočilom, ki promovirajo sadje in zelenjavo, bi tako preko istega mehanizma lahko prispevala k večji pogostosti zdravju koristnih izbir v populaciji.***** Zato je odgovornost Ministrstva še toliko večja.

Oktobra letos je v soorganizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije potekal posvet Oglaševanje na žaru: Kako bomo ustavili promocijo škodljive hrane? Med udeleženci posveta – med njimi predstavniki relevantnih zavodov, interesnih združenj in ministrstev s področij kmetijstva in prehrane, zdravja ter šolstva, predstavniki oglaševalcev in oglaševalskih agencij, civilnodružbenih in raziskovalnih organizacij ter medijev – jih je skoraj 60 odstotkov na vprašanje, kaj jih najbolj jezi pri oglaševanju škodljive hrane, izbralo prav to, da »plačujemo oglaševanje zdravju in okolju škodljive hrane tudi z javnim denarjem«. Posvet je bil dobro obiskan in medijsko pokrit, kar kaže na to, da je tema izjemnega pomena tudi za potrošnike. Osrednja govorka posveta Nicola Wilks, soustanoviteljica mreže Adfree Cities, je v številnih medijih predstavila primere odgovorne regulacije oglaševanja iz tujine (npr. MMC RTV, Delo, Mladina, Marcel). Zdravje in okolje sta javni dobrini, ki ju je država dolžna varovati skozi odgovorno upravljanje javnih sredstev. To pomeni, da morajo javna sredstva spodbujati samo prehrano in prakse, ki so skladne z javnozdravstvenimi in podnebnimi cilji ter s prehranskimi smernicami. Zato vas pozivamo, da MKGP nemudoma pristopi k potrebni spremembi zadevne zakonodaje, tako da bo bodoča državna promocija usmerjena v samooskrbno »podhranjena« sektorja zelenjave in sadja ter v ekološko kmetijstvo. S tem bo država pozitivno vplivala na zdravje ljudi, prispevala k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, naravo in podnebje, obenem pa povečala samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države.

S spoštovanjem,
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Zveza potrošnikov Slovenije
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
ZAVOD KNOF SO.P.
UMMI, Zavod za izobraževanje Koper
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Društvo Knjižnica Reči
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni
Vitra Cerknica
Greenpeace v Sloveniji
Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva
Inštitut za zdravje in okolje
Kulturno izobraževalno društvo PiNA
Društvo Ekologi brez meja
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja
Zveza za Živali
Društvo AETP
Zveza biodinamikov Slovenije

Viri

* Stopnja samooskrbnosti pri zelenjavi je bila v letu 2024 36 %, sadju 27 % in krompirju 41 % (vir: SURS)
** Priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov (vir: NIJZ)
*** Gregorič, M.; Hristov, H.; Blaznik, U.; Koroušić Seljak, B.; Delfar, N.; Pravst, I. Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National
Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients 2022, 14, 3618. https://doi.org/10.3390/nu14173618
**** Poličnik, R.; Hristov, H.; Lavriša, Ž.; Farkaš, J.; Smole Možina, S.; Koroušić Seljak, B.; Blaznik, U.; Gregorič, M.; Pravst, I. Dietary Intake of Adolescents and
Alignment with Recommendations for Healthy and Sustainable Diets: Results of the SI.Menu Study. Nutrients 2024, 16, 1912.
https://doi.org/10.3390/nu16121912

***** Emma J. Boyland, Sarah Nolan, Bridget Kelly, idr. (2016). Advertising as a cue to consume: A systematic review and meta-analysis. American Journal of Clinical
Nutrition.
Devina Wadhera, Elizabeth D. Capaldi-Phillips (2014). A review of visual cues associated with food on food acceptance and consumption. Eating Behaviors.
Marija Vukmirovic (2015). The effects of food advertising on food-related behaviours and perceptions in adults: A review. Food Research International.

Kaj bi bolniki z nenehnimi zlomi in bolečinami želeli vedeti v mladosti?

Avtorica: Lara Krajnc, študentka prehranskega svetovanja – dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem

Lepa starost – igra z vnuki, vrtnarjenje, prirejanje družinske večerje, izleti s prijatelji, pohodi, pikniki s športnimi igrami, ples na veselici.

 

Si želiš kaj takšnega, ko pomisliš nase čez 40 do 50 let?

 

Morda se vse to zdi zelo oddaljeno in ne pomembno, pa vendar, prav zdaj imaš moč, da poskrbiš za temelj takšnega življenja – zdrave kosti.

 

V letošnjem poletju sem sodelovala pri študentskem projektu o trenutnih izzivih na področju obravnave osteoporoze. Jaz in ostale študentke smo bile v stiku s številnimi bolniki in zdravstvenimi delavci, ki se srečujejo z boleznijo. Kar smo ugotovile in spoznale skozi projekt me je navdihnilo, da napišem članek in znanje delim s čim več mladimi.

Kaj je osteoporoza, kakšno povezavo ima z zgoraj opisanim življenjem in zakaj je pomembno, da o njej razmišljamo že v mladosti?

Osteoporoza je bolezen, pri kateri pride do zmanjšane kostne gostote. To pomeni, da so kosti lomljive oz. krhke in s tem podvržene zlomom. Hkrati zdravljenje osteoporotičnega zloma velikokrat zahteva operativni poseg ter uporabo opornic. Bolezen žal ni ozdravljiva, je pa mogoče s pravilno prehrano, gibanjem in zdravljenjem stanje izboljšati.

V praksi življenje z osteoporozo pomeni:

  • Zlomi kosti, brez velike obremenitve. Izguba ravnotežja pomeni padec, ta pa v večini primerov zlom. Velikokrat so to zlomi kolkov, vretenc, reber.
  • Za zlom ni nujno potreben padec, pri hudi osteoporozi lahko do zloma pride že zaradi naslanjanja, prepogiba ali celo objema bližnjega.
  • Bolečine pri okrevanju od zlomov – zlom reber na primer pomeni bolečino ob vsakem vdihu, še posebej pri kašljanju.
  • Manjša svoboda in mobilnost, odvisnost od pomoči bližnjih, posebej v času okrevanja od zloma.
  • Življenje v strahu pred padci in zlomi privede do strahu pred aktivnostjo, športom, gibanjem, kar lahko povzroči tudi več družbene izolacije. Po eni strani veš, da le vadba za moč in skoki krepijo kostnino, po drugi pa te je na smrt strah, da bi s tem doživel ponovni zlom.
  • Preurejanje domačega okolja v izogib zlomom. Odmikanje preprog, zaves, zdrsnih površin, uvedba oprijemal, palic, čevljev z nedrsečim podplatom, in ostalih ukrepov za čim bolj varno okolje in najmanj možnosti za zdrs.
  • Ukrivljenost hrbtenice, upad telesne višine, ob hudi osteoporozi tudi 10 cm v nekaj letih.

Skozi projekt sem spoznala, da je življenje z osteoporozo precej oteženo in da je ob redni prisotnosti zlomov, opornic ter vsakodnevnem strahu pred padci vsekakor manj možnosti za starost, kakršno opisujem zgoraj.

Lahko se vprašaš ali je to res nekaj, čemur bi v svojih mladostniških letih posvečal/a pozornost – na to lahko odgovorijo bolniki, ki so sodelovali pri našem projektu: JE!

Tekom pogovorov je marsikateri bolnik omenil, da si želi, da bi v mladosti bil obveščen o vsem, kar bi lahko izboljšalo njegovo kostno gostoto. Da se temelj zdravih kosti gradi že od mladih let, so potrdili tudi zdravstveni delavci ter znanstveni članki. Gre za to, da se kostnina gradi, ko odraščamo in vrhunec doseže okoli 25. leta pri ženskah in 30. leta pri moških. V mladosti gradimo temelj, kasneje pa je naša naloga, da ga čim bolje ohranjamo.

Torej: iz srca bolnikov, ki trpijo za osteoporozo, iz let izkušenj zdravstvenih delavcev, ki se z boleznijo srečujejo in iz vidika znanosti: čas za ukrepanje je zdaj!

Za zdravje kosti so pomembni trije stebri: prehrana, gibanje in življenjski slog.

Na kaj je dobro biti pozoren, da si v mladosti zgradiš kakovostne kosti in poskrbiš za svoje kostno zdravje?

Odgovor na to lahko razdelimo v tri stebre – prehrano, gibanje ter življenjski slog oz. vsakodnevne navade in razvade.

Pri prehrani je ključno, da je raznolika in pokrije vse potrebe po hranilih ter energiji. Hranili, ki ju najbolj povezujemo z zdravjem kosti sta kalcij in vitamin D, so pa za zdravje kosti pomembni tudi drugi vitamini in minerali. Predvsem je pomembno pravilno ravnovesje hranil, ki ga lahko poruši tako premalo kot preveč kateregakoli hranila. Dopolnjevanje s prehranskimi dopolnili je zaradi tega lahko zelo problematično. Iz tega vidika, raje poskrbi, da je v vsakem obroku prisotna raznolika zelenjava in/ali sadje, ter, da v prehrano vključuješ stročnice, žita, oreščke, mlečne izdelke in meso. Pomembno je tudi, da se izogibaš velikim vnosom soli in visoko predelanih živil.

Izogibaj se različnim dietam in postenju. Problematika prenizkega vnosa hrane je v tem, da ko telesu ne zagotovimo vseh hranil, ki jih za delovanje potrebuje, jih začne zagotavljati samo – z razgradnjo zalog. Ker telo potrebuje veliko različnih snovi, ne le maščobe, ne bo razgradilo samo maščobnega tkiva, temveč tudi ostala tkiva. Namesto rasti, razvoja, regeneracije in ostalih funkcij, se bo osredotočilo zgolj na preživetje. Kosti ne bo več gradilo, ampak jih celo začelo razgrajevati. Zaradi tega motnje hranjenja predstavljajo tveganje za nastop osteoporoze. Še posebej problematična je anoreksija oz. med. anorexia nervosa – bolezen, povezana s stradanjem in podhranjenostjo, za katero je značilno, da telo dobiva bistveno premalo hrane za njegovo delovanje. Tekom projekta smo sodelovali s 26 letnim dekletom, ki je imelo osteoporozo, v preteklosti pa je trpelo za anorexio nervoso.

Med dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze spadata tudi uporaba tobačnih izdelkov in prekomerno uživanje alkohola. Sicer je dejavnikov tveganja več, ampak nad tema dvema dejavnikoma imaš popoln nadzor – za začetek ju lahko poskusiš omejiti (manj pogosta uporaba lahko zmanjša tveganje), še bolje pa, če se jima v celoti odrečeš.

Za kostno gostoto je zelo pomembno tudi gibanje. Predstavlja namreč obremenitev kosti, zaradi katere telo kost ojača – da bo v prihodnje bolj pripravljena na podobno obremenitev. Brez gibanja se tako kostna gostota ne more izboljšati.

Za jačanje kosti je nujna vadba z obremenitvijo – to pomeni dvigovanje uteži ali vadba z lastno telesno težo. Če ti to ne leži, lahko npr. svojim pohodom, sprehodom ali teku dodaš obtežilni jopič za dodatno obremenitev.

Ne pozabi vaj uvesti postopno, po korakih. Začni z lahkimi utežmi in se osredotoči na pravilno izvedbo. Šele, ko vidiš, da lahko pravilno izvajaš več ponovitev vaje nadaljuj s težjo utežjo. Super je, če v svoj plan dodaš poskoke, saj na kostno gostoto vplivajo zelo pozitivno.

Vadbe kot sta kolesarjenje in plavanje so sicer zelo dobrodošle in koristne za ohranjanje zdravja, a žal na kostno gostoto nimajo velikega vpliva.

Za konec

Skrb za zdravo in aktivno staranje se začne že v mladosti. Zdrave kosti so temelj gibanja in vitalnosti. Z majhnimi koraki lahko bistveno prispevamo k njihovemu zdravju. Ker se gradijo v času odraščanja in mlade odraslosti je najboljši čas za ukrepanje zdaj. Verjamem, da ti bo uspelo upoštevati vsaj kakšnega od zgornjih nasvetov in narediti korak k boljšemu kostnemu zdravju.

Najlepša hvala za branje, predvsem pa za skrb, ki jo imaš za svoje zdravje.

Če te zanima poglobljena razlaga in več praktičnih nasvetov jih lahko najdeš v gradivu, ki smo ga tekom projekta s skupnimi močmi oblikovale študentke, pod vodstvom mentorjev. Dostopno je na naslednji povezavi: Dokument

Več informacij o poteku in rezultatih projekta pa lahko prebereš v tem članku.

Viri

Berger, M. M., Shenkin, A., Schweinlin, A., Amrein, K., Augsburger, M., Biesalski, H.-K., Bischoff, S. C., Casaer, M. P., Gundogan, K., Lepp, H.-L., Man, A. M. E. de, Muscogiuri, G., Pietka, M., Pironi, L., Rezzi, S. in Cuerda, C. (2022). ESPEN micronutrient guideline. Clinical Nutrition, 41(6), 1357–1424. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2022.02.015

Guo, D., Zhao, M., Xu, W., He, H., Li, B. in Hou, T. (2023). Dietary interventions for better management of osteoporosis: An overview. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 63(1), 125–144. https://doi.org/10.1080/10408398.2021.1944975

International Osteoporosis Foundation | IOF. (b. d.). Pridobljeno 19. oktober 2025, s https://www.osteoporosis.foundation/

Jesenko, M. (2019, december 9). Osteoporoza – kaj je, kako se odkriva in zdravi. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.https://osteoporoza.si/vse_kar_moram_vedeti_o_osteoporozi/

Karpouzos, A., Diamantis, E., Farmaki, P., Savvanis, S. in Troupis, T. (2017). Nutritional Aspects of Bone Health and Fracture Healing. Journal of Osteoporosis, 2017(1), 4218472. https://doi.org/10.1155/2017/4218472

Lopes, M. P., Robinson, L., Stubbs, B., dos Santos Alvarenga, M., Araújo Martini, L., Campbell, I. C. in Schmidt, U. (2022). Associations between bone mineral density, body composition and amenorrhoea in females with eating disorders: a systematic review and meta-analysis. Journal of Eating Disorders, 10(1), 173. https://doi.org/10.1186/s40337-022-00694-8

Myers, A. M., Beam, N. W. in Fakhoury, J. D. (2017). Resistance training for children and adolescents. Translational Pediatrics, 6(3), 137. https://doi.org/10.21037/tp.2017.04.01

NIJZ. (2024, oktober 17). 20. oktober – Svetovni dan osteoporoze: telesna dejavnost za močne kosti. Nijz. https://nijz.si/zivljenjski-slog/telesna-dejavnost/20-oktober-svetovni-dan-osteoporoze-telesna-dejavnost-za-mocne-kosti/

Physical Activity–Associated Bone Loading During Adolescence and Young Adulthood Is Positively Associated With Adult Bone Mineral Density in Men – Matthew A. Strope, Peggy Nigh, Melissa I. Carter, Nantian Lin, Jun Jiang, Pamela S. Hinton, 2015. (b. d.). Pridobljeno 19. oktober 2025, s https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/1557988314549749

Tønnesen, R., Schwarz, P., Hovind, P. H. in Jensen, L. T. (2016). Physical exercise associated with improved BMD independently of sex and vitamin D levels in young adults. European Journal of Applied Physiology, 116(7), 1297–1304. https://doi.org/10.1007/s00421-016-3383-1

von Rüden, C. in Augat, P. (2016). Failure of fracture fixation in osteoporotic bone. Injury, 47, S3–S10. https://doi.org/10.1016/S0020-1383(16)47002-6

 

SZJ: Stališča zagovornikov legalizacije konoplje za osebno rabo temeljijo na napačni interpretaciji podatkov

Ljubljana, 29. avgust 2025 – V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), ki združuje številne nevladne organizacije s področja javnega zdravja, opozarjamo, da se v javnosti pojavljajo številni zavajajoči in znanstveno neutemeljeni podatki in informacije, s katerimi podporniki legalizacije konoplje za osebno rabo skušajo ljudi in medije prepričati, da legalizacija konoplje ne bo imela negativnih posledic za naše otroke, mladostnike in odrasle. Pri tem se v zadnjih dneh pogosto sklicujejo na ameriško raziskavo National Survey on Drug Use and Health (NSDUH, 2023), ki kaže stabilnost ali upad rabe konoplje med mladostniki v zadnjem desetletju. Ti podatki se neupravičeno in povsem napačno uporabljajo kot dokaz, da je legalizacija konoplje v ZDA prispevala k zmanjšanju njene rabe med mladimi.

Takšna razlaga je zavajajoča in nevarna iz več razlogov:

1. Metodološka omejitev NSDUH:

  • Ameriška agencija SAMHSA je v svojem poročilu zapisala, da podatkov po letu 2020 ni mogoče neposredno primerjati s preteklimi leti zaradi sprememb metodologije. Trditev o »večletnih upadih« med mladimi tako ni znanstveno utemeljena (NSDUH, 2023).

2. Dokazan porast rabe konoplje med odraslimi po legalizaciji

  • V ZDA so zlasti v državah, ki so legalizirale konopljo, med odraslimi, starejšimi od 26 let, zabeležili občutno povečanje rabe in motenj, povezanih s konopljo, v primerjavi z državami, ki konoplje niso legalizirale (JAMA Psychiatry, 2020).
  • Večletna kohortna raziskava v Oregonu, kjer je konoplja za osebno rabo legalna, je pokazala, da je legalizacija podvojila verjetnost njene vseživljenjske rabe med mlajšimi odraslimi (18–39 let) (Psychology of Addictive Behaviors, 2019).
  • Med študenti v zveznih državah, ki so konopljo legalizirale, sta se 30-dnevna uporaba in pogosta uporaba (20 dni ali več na mesec) povečali za 18–23 % (Addiction, 2020).

3. Povečanje dnevne rabe in tveganj

  • V zadnjih treh desetletjih se je delež dnevnih uporabnikov konoplje v ZDA povečal s 10,9 % (1992) na več kot 42 % (2022). Danes pogosta uporaba konoplje v ZDA presega dnevno rabo alkohola (Addiction, 2024). Poleg tega se je po legalizaciji povečala sočasna raba konoplje in alkohola, kar dodatno povečuje zdravstvena tveganja (Journal of General Internal Medicine, 2023).

4. Druge verjetne negativne posledice legalizacije

Izkušnje iz tujine (zlasti ZDA in Kanade) kažejo, da legalizacija konoplje prinaša tudi številna dodatna tveganja za javno zdravje in varnost, kot so:

  • Slabša prometna varnost – povečanje prometnih nesreč in smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom konoplje.
  • Duševno zdravje – večje tveganje za pojav psihoz, depresije in anksioznih motenj pri mladih in odraslih.
  • Hospitalizacije otrok in mladostnikov – porast primerov zastrupitev z izdelki iz konoplje z visoko vsebnostjo THC, pogosto v obliki živil (t. i. »edibles«).
  • Večja dostopnost in normalizacija – povečanje rabe v družinah, kjer starši uporabljajo konopljo, kar vpliva na vedenjske vzorce otrok in mladostnikov.
  • Obremenitev zdravstvenega sistema – večja potreba po zdravljenju in obravnavi motenj, povezanih s konopljo, ter dolgoročno višji stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

5. Preventiva, ne liberalizacija

  • Stabilnost uporabe med ameriškimi mladostniki je bolj verjetno posledica
    sistematičnega vlaganja v preventivne programe na lokalni ravni, vlaganj v zaščito
    otrok in mladostnikov ter omejitev dostopa do konoplje in drugih drog – ne pa same
    legalizacije. Slovenski predlog zakona takšnih ukrepov ne naslavlja dovolj jasno in
    konkretno, kar pomeni, da otroci in mladi ne bodo ustrezno zaščiteni.

Izjave predstavnikov Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni:

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«:
»Legalizacija konoplje v Sloveniji ne bo prinesla večje zaščite mladih, ampak povečala normalizacijo rabe. Namesto parcialnih rešitev potrebujemo celovito preventivno politiko, ki temelji na znanstvenih dokazih.«
Franc Zalar, predsednik ZKNB:
»Iz številnih pogovorov z zdravniki lahko potrdim, da se v ambulantah srečujemo s čedalje več mladimi in odraslimi, ki imajo resne težave zaradi pogoste rabe konoplje. Legalizacija tega problema ne bo zmanjšala, temveč ga bo še poglobila.«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija:
»Mladi že danes poročajo, da je konoplja lahko dostopna. Legalizacija bi ta dostop le še povečala. Politike morajo biti usmerjene v zaščito najranljivejših, ne v popuščanje lobijem.«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim:
»Kot organizacija, ki dela z mladimi na področju prometne varnosti, opozarjamo, da bi legalizacija povečala tveganja v prometu. Konoplja dokazano zmanjšuje sposobnosti za varno vožnjo.«
Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK):
»Na področju zasvojenosti z nikotinom smo se desetletja borili za omejevanje dostopa do tobačnih izdelkov. Zakaj bi zdaj pri konoplji naredili korak nazaj in legalizirali snov, ki je prav tako zasvojljiva in nevarna?«
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) zato poziva poslance Državnega zbora, naj zavrnejo predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Namesto tega je treba okrepiti vlaganja v preventivo (vključno s programi
nevladnih organizacij), javnozdravstveno ozaveščanje ter podporo mladim in njihovim družinam.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Viri in literatura:
● Bae, H., & Kerr, D. C. R. (2020). Marijuana use trends among college students in states with and without legalization of recreational use: Initial and longer-term changes from 2008 to 2018. Addiction, 115(6), 1115–1124.
https://doi.org/10.1111/add.14939 
● Caulkins, J. P. (2024). Changes in self-reported cannabis use in the United States from 1979 to 2022. Addiction, 119(9), 1648–1652. https://doi.org/10.1111/add.16519
● Cerdá, M., Mauro, C., Hamilton, A., Levy, N. S., Santaella-Tenorio, J., Hasin, D., Wall, M. M., Keyes, K. M., & Martins, S. S. (2020). Association between recreational marijuana legalization in the United States and changes in marijuana use and
cannabis use disorder from 2008 to 2016. JAMA Psychiatry, 77(2), 165–171. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2019.3254
● Gonçalves, P. D., Levy, N. S., Segura, L. E., et al. (2023). Cannabis recreational legalization and prevalence of simultaneous cannabis and alcohol use in the United States. Journal of General Internal Medicine, 38(6), 1493–1500.
https://doi.org/10.1007/s11606-022-07948-w
● Stormshak, E. A., Caruthers, A. S., Gau, J. M., & Winter, C. (2019). The impact of recreational marijuana legalization on rates of use and behavior: A 10-year comparison of two cohorts from high school to young adulthood. Psychology of
Addictive Behaviors, 33(7), 595–602. https://doi.org/10.1037/adb0000508
● Substance Abuse and Mental Health Services Administration. (2024). Key substance use and mental health indicators in the United States: Results from the 2023 National Survey on Drug Use and Health (HHS Publication No. PEP24-07-021, NSDUH Series H-59). U.S. Department of Health and Human Services.
https://library.samhsa.gov/product/2023-nsduh-report/pep24-07-021

Refleksija mladinske izmenjave na Švedskem

Piše: Tina Družinec

Od 28. Julija do 1. Avgusta smo sodelovali v projektu Surviving the wild, ki je potekal v Haninge (okolica Štokholma) na Švedskem. V tem projektu so sodelovale še organizacije iz Italije, Francije, Belgije in seveda Švedske. 

Prvi dan smo posvetili spoznavanju. In sicer smo se igrali različne spoznavne igre, poslušali kratke predstavitve vseh sodelujočih organizacij. Kasneje pa smo se razdelili v mešane skupine v katerih smo tekmovali drug proti drugemu. Najprej v slikanju določenih stvari, za katere smo dobili seznam (t. i. foto lov), potem pa še v hitrostnem kampiranju, saj smo vendar bili del projekta preživetje v divjini. Hitrostno smo kurili ogenj s kresilom, sestavljali švedske standardne kurilnike in postavljali šotore.

Drugi dan smo imeli predavanje o pravici sprehodništva (the right to roam) in kviz na to temo. Za tem je vsaka država predstavila eno igro iz svoje države, ki smo se jo potem tudi igrali. Mi smo predstavile igro Med dvema ognjema. 

Počasi se nam je približeval naš dvodnevni pohod, zato smo tretji dan preverili vso opremo, ki smo jo potrebovali. Postavili smo vse šotore in preizkusili kurilnike. Preostanek dneva smo posvetili pakiranju za pohod, druženju in večerji, ki je bila tisti dan prav posebna, saj smo jedli testenine, ki smo jih pripravili kar sami.

Četrti dan projekta smo se odpravili na pohod, med katerim smo izvedeli marsikaj uporabnega. Na primer katere rastline v naravi lahko jemo, katerih ne smemo in katere so uporabne v kakšnem drugem primeru. Ko smo prispeli v kamp se je skupina ljudi odločila nadaljevati s hojo, druga skupina pa je postavila šotore. Po večerji ob ognju smo se igrali razne igre in pekli penice.

Zaradi dežja, ki nas je ujel peti dan smo predhodno zaključili s pohodom in v mladinskem centru, kjer smo stanovali, prijetno zaključili s programom. Imeli smo podelitev certifikatov in odlično poslovilno zabavo.

Med tem projektom smo spletli tesne prijateljske vezi z udeleženci iz svoje države in se povezali z ljudmi iz drugih sodelujočih držav. Komaj čakamo, da se spet vidimo!

 

Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski, pedagoški delavci in ostali, ki delate z mladimi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na okolje, v katerem živite ter na zdravje in zdrav življenjski slog mladih. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja in trajnostnosti.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Z nami bodo govorci iz Inštituta za zdravje in okolje, Medicinske fakultete, ter drugi partnerji iz Partnerstva za okolje in zdravje 3.0 (Mladinski svet Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo mladih geografov Slovenije, Youth Health Organisation in Skavti)

Program 

Podroben opis programa najdete TUKAJ.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Pedagoškim delavcem, ki želijo poglobiti znanje razumevanja izzivov, s katerimi se mladi srečujejo.
  • Ostalim profilom, ki delajo z mladimi.

Kdaj in kje?

    • Datum: 23.–26. september 2025 (začetek v torek ob 16.00, zaključek v petek ob 17.00).
    • Lokacija: Celje
    • Nočitev: program je večdneven, s pričetkom v torek ob 15.00 in zaključkom v petek ob 17.00 – v kolikor bi potrebovali nastanitev, vam jo lahko nudimo.

Prispevek:

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je prispevek na udeleženca 20 €. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 16. 9. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe! 🌟
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

Usposabljanje je del programa, ki ga sofinancira  Ministrstvo za zdravje.


 

[Poletno branje] “Daj dol telefon”: Zakaj ti telefon krade več časa kot si misliš in kako se temu upreti

Pametni telefoni so danes skoraj nepogrešljiv del naših življenj. Vedno so z nami. Za pogovor, zabavo, gledanje vsebin in družbenega omrežja. A si kdaj pomislil, koliko časa ti pravzaprav vzamejo? Pogosto nas držijo prikovane k zaslonu bolj, kot bi si želeli in nas odvračajo od stvari, ki so res pomembne.

Zakaj je preveč časa na telefonu lahko prava past?

Pozornost? Kje pa!
 Si že kdaj poskušal nekaj prebrati ali se učiti, pa te je 100x zmotil ping, ping, ping? Telefoni so mojstri v tem, da nas zmedejo in raztresejo. Naša sposobnost koncentracije se zmanjša, če preveč gledamo v ekran. Telefoni so super iznajdljivi pri odvračanju pozornosti, neprestana sporočila in vedno krajše, vedno bolj vznemirljive vsebine nam krajša razpon pozornosti.

Spanec? Sanje o tem!
Si vedel, da modra svetloba iz tvojega telefona dejansko zavaja tvoje možgane, da ostaneš buden? Modra svetloba se slepari za dnevno svetlobo, kar povzroča, da tvoji možgani ne spuščajo melatonina, kemikalije, ki ti pomaga zaspati. Zato je težje zaspati, ko gledaš v ekran tik pred spanjem.

FOMO
Vsi smo že videli tiste popolne objave, kjer je vse videti kot sanje. Ampak to je samo šminka, ki skriva resnico. Nenehno primerjanje s popolnimi slikami lahko prinese stres, tesnobo in slabo voljo. Telefoni nas prav tako držijo v primežu “FOMO” oz. strahu, da bomo kaj zamudili, če nismo ves čas online.

Kako te telefon in aplikacije ‘’držijo v šahu’’?

Pametni telefoni in aplikacije niso le naključna zbirka funkcij. So skrbno oblikovani, da nas zadržijo čim dlje. Kako to počnejo? Kratki, nori videi, ki se ne nehajo (TikTok, Instagram Reels) so kot energijska bomba in, ker so tako kratki gledaš enega za drugim in kmalu se sprašuješ koliko časa je sploh že minilo. Vsak posebej ti podari majhen paket dopamina, ki te privede da drsiš naprej in nikoli ne zaključiš z drsenjem. Neskončen scroll, ki ne pozna konca je kot črna luknja vsebin. Socialna omrežja so zgrajena tako, da ni dna strani, ampak začaran krog novega. Če pa dopamin kratkih videev in neskončna časovnica nista dovolj te vedno pokličejo nazaj notifikacije: zvoki, vibracije, lučke… vse to ti daje občutek, da boš nekaj zamudil, če ne pogledaš takoj. Vse to in še vedno novi filtri, nalepke, trendi in efekti, ki ustvarijo svoj ekosistem kraje pozornosti. 

Vsi te triki delujejo skupaj, da te držijo na telefonu dlje kot si sprva mislil. Ampak zdaj, ko veš kako “igrajo igro”, lahko začneš narediti pametne korake, da pridobiš nadzor nazaj.

Kako se spopasti s telefonom?

Brez panike! Ni treba, da telefon vržeš skozi okno (čeprav ti tudi to včasih pade na pamet). Kot vsako slabo navado in spremembo, ki si jo želimo, je potrebno začeti počasi. V nadaljevanju so nasveti za zmanjšanje porabe telefona.

Začni po malem:

  • Telefona ne nosi s seboj na stranišče
  • Telefon pusti v drugi sobi medtem, ko ješ
  • Omejuj čas kdaj prejemaš obvestila (»Do not disturb« nastavitev)
  • Preglej svoj katalog aplikacij in izbriši tiste, ki ti najmanj služijo
  • Nastavi si alarm, da odložiš telefon za nekaj časa
  •  Uporabljaj navadno uro namesto pametne

Nato nadaljuj z večjimi napredki:

  • Izbriši eno socialno omrežje
  • Prestavi nastavitve na črno-bel prikaz (lahko najdeš v nastavitvah za dostopnost)
  • Za vozačenje in potovanja si vzemi knjigo namesto, da si na telefonu
  • Redno se srečuj s prijatelji, počnite nekaj brez telefonov skupaj
  • Investiraj svoj prosti čas v sproščujočo aktivnost namesto, da se sproščaš ob telefonu
  • Nastavi si omejitev časa z nastavitvami za starševski nadzor
  • Ustvari nočno rutino, da si eno uro pred spanjem brez telefona.

Za dodaten uspeh:

  • Sledi napredku in se nagrajuj
  • Najdi aktivnost s katero zamenjati čas na telefon namesto, da le zatiraš navado
  • Dovoli si neproduktiven, a omejen čas na telefou
  •  Začni z manjšim časom brez telefona, mogoče ne vsak dan, ampak konsistentno in nato napreduj na dlje časa in bolj pogosto
  • Ne delaj tega sam, ampak s prijateljem, obema bo bolje
  • Lažje je ignorirati telefon če je dalj časa izklopljen, v drugi sobi, na tiho ali ne priklopljen na internet
  • Ne obupaj, če ti ne gre takoj, navade je težko spremeniti.

 

Avtorici: Zarja Maja Premk in Lara Mayland

[Poletno branje] Telo kot izhodišče – ne kot posledica: O telesu, gibanju in tehnologiji

Piše Alisa Kiker, diplomirana kineziologinja in magistrska študentka kognitivne znanosti

Danes živimo v svetu, kjer nas tehnologija ne spremlja samo občasno – postala je del skoraj vsakega trenutka. Naš dan je poln stikov z zasloni, aplikacijami, pametnimi napravami. Vse to ni več samo orodje. Je okolje. In kot vsako okolje nas tudi to oblikuje. 

Morda se tega ne zavedamo, a naše telo je ves čas vpleteno, ko sedimo sključeni nad telefonom, ko ure in ure tipkamo za šolo ali službo. Vse to in še več vpliva na našo držo, na dihanje, na raven energije – ter  nenazadnje na naše psihično počutje. Te male spremembe niso nepomembne – dolgoročno vplivajo na to, kako se počutimo v svojem telesu. Telo ni pasivni uporabnik, ampak partner v dialogu s pametno tehnologijo.

Skrb za telesno prisotnost in gibanje ni le teoretična razprava – odraža se tudi v podatkih in opazovanjih iz vsakdanjega življenja mladih v Sloveniji. Na to opozarja tudi prof. dr. Gregor Starc, vodja raziskovalne skupine SLOFit z ljubljanske Fakultete za šport, ki spremlja stanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov že vrsto let. V svojem zapisu ostro in hkrati spodbudno orisuje resnost stanja – ter odpira vprašanje, ali je čas za upor.

“Zaradi silovitega tehnološkega razvoja smo ves čas priča tudi spreminjanju življenjskih slogov mladih, ki jih zaslonske tehnologije vse pogosteje silijo v pasivno preživljanje prostega časa. To pa s seboj prinaša socialno izoliranost, duševne stiske, slabo počutje in vse slabše delovanje vseh funkcionalnih sistemov v našem telesu. Po epidemiji covid-19 so se za mlade stvari še poslabšale in v Sloveniji so tako že štiri generacije srednješolcev svoje šolanje zaključile z okrog 15 odstotki nižjo telesno zmogljivostjo od predhodnih generacij. To je zaskrbljujoč podatek, a mladi se morajo zavedati, da lahko stvari tudi sami obrnejo v pozitivno smer. Vedno so bili mladi tisti progresivni del družbe, ki je uporniško spreminjal ustaljeni red in jo osvobajal. Verjetno je danes tisti čas, ko se morajo mladi zopet upreti, a ta upor mora tokrat biti usmerjen proti sedečemu potrošništvu, v mreže katerega je družba ujeta in katerega napajajo velikani socialnih omrežij. Tak upor bi bil najbolj miroljuben in zdrav upor v zgodovini človeške vrste brez negativnih stranskih učinkov in bi predstavljal res nov civilzacijski korak.”

Mladi imajo danes priložnost, da zavestno ustvarijo drugačen odnos do sebe. Da se zavedajo, da gibanje ni samo šport ali rezultat na testu – temveč način, kako smo prisotni v svojem telesu in svetu. Pogosto govorimo o digitalni pismenosti, redkeje pa o telesni pismenosti. Telesna pismenost vključuje fizično, socialno, kognitivno in čustveno razumevanje, ki posamezniku omogoča, da ohranja telesno dejavnost na primerni, zdravi ravni skozi vse življenje.

Eden ključnih vidikov telesne pismenosti je telesno zaznavanje. Ali znamo zaznati napetost v ramenih? Vemo, kdaj smo zares utrujeni? Prepoznamo razliko med impulzom in občutkom? Telesno zaznavanje pomeni, da znaš opaziti, kaj ti telo sporoča – in se na ta sporočila tudi ustrezno odzvati, z namenom ohranjanja svojega celostnega zdravja.

Gibanje ni zgolj športna dejavnost – je temeljno orodje za zaznavanje sebe in sveta. Je tudi temelj za kritično rabo tehnologije, saj nas vrača v stik z realnostjo – tisto, ki jo ne le opazujemo, temveč jo tudi čutimo in živimo. Gibanje ni dodatna aktivnost – je nujni del razumevanja, kdo smo.

Mladi imajo danes priložnost, da tehnologije ne le uporabljajo, ampak jih tudi sooblikujejo – s svojo prisotnostjo, zaznavo in vprašanji. Prvi korak je, da začnejo verjeti, da je njihovo telo pomembno. Ne kot nekaj, kar je treba popraviti ali skriti – temveč kot nekaj, kar lahko čutijo, uporabljajo, razumejo. In s tem tudi bolje razumejo svet okoli sebe.

Mini izziv: Ena minuta za stik s telesom 

Kdaj? Kadarkoli – med učenjem, med čakanjem na avtobus ali preden odkleneš telefon.
Traja: 60 sekund.
Zakaj? Ker si več kot misli – si tudi telo, ki ti govori stvari, če ga znaš poslušati. 

 

  Kako? 

  1. Udobno se usedi. Spusti roke v naročje. 
  2. Zapri oči. 
  3. Dihaj. Trikrat globoko: vdih skozi nos (počasi šteješ do 4), zadržiš (2 sekundi), izdih skozi usta (do 6). 
  4. Skeniraj telo. Brez sodbe opazuj, kaj čutiš: 
  • Začni pri stopalih: so hladna, topla, sproščena? 
  • Počasi pojdi navzgor – noge, trebuh, hrbet, ramena, obraz. 
  • Kje je napetost? Kje je tišina? 
  1. Ko zaključiš, odpri oči.  

 

Viri:

Höök, K., Jonsson, M. P., Ståhl, A., & Mercurio, J. (2016). Embracing first-person perspectives in soma-based design. Proceedings of the 2016 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems, 3103–3114. https://doi.org/10.1145/2858036.2858580

 

Sporočilo za javnost: Nevladne organizacije podpiramo uveljavljen ukrep dviga trošarin na pivo kot ključen javnozdravstveni ukrep

Podpisane nevladne organizacije s področja javnega zdravja izražamo strokovno utemeljeno podporo sprejetemu ukrepu dviga trošarin na pivo. Ta odločitev predstavlja pomemben in nujen korak v smeri zmanjševanja škodljive rabe alkohola in s tem povezanega bremena kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti, kar potrjujejo številni znanstveni dokazi in mednarodne prakse.

Pivovarska industrija na podlagi ukrepa vlade o dvigu trošarin izraža skrb, da bo to povzročilo upad prodaje in negativno vplivalo na poslovanje. Vendar znanstvene raziskave in mednarodne izkušnje kažejo, da zvišanje trošarin ne povzroča bistvenega negativnega vpliva na poslovanje pivovarn, temveč učinkovito zmanjšuje škodljivo porabo alkohola. Študije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in izkušnje iz drugih držav potrjujejo, da višje cene zaradi trošarin vodijo k zmanjšanju celotne porabe alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi skupinami. V Sloveniji so mali pivovarji upravičeni do znižanih trošarin, kar dodatno ublaži morebitne negativne učinke na njihovo poslovanje. Analiza Ministrstva za finance kaže, da bi predlagano zvišanje trošarin pomenilo le okoli 60 evrov dodatnega mesečnega stroška za malega proizvajalca piva, kar predstavlja minimalen vpliv na konkurenčnost in poslovanje. Ob tem poudarjamo, da na področju obdavčitve alkoholnih pijač obstaja še znaten prostor za dodatne, ambicioznejše ukrepe, ki bi učinkoviteje naslovili javnozdravstvene in družbene posledice škodljive rabe alkohola. Razpoložljivi ekonomski podatki kažejo, da alkoholna industrija kljub obstoječi nizki obdavčitvi dosega visoke dobičke – denimo je Pivovarna Laško Union v letu 2024 ustvarila več kot 17 milijonov evrov čistega dobička. 

Nevladne organizacije zato odločno pozdravljamo sprejetje prvega pomembnega koraka z uveljavitvijo višjih trošarin na pivo in hkrati pozivamo k nadaljevanju celovite in konsistentne reforme trošarinskega sistema. Ključno je, da se sistemsko naslovi celotno področje alkoholnih pijač – vključno z uvedbo pravične in javnozdravstveno utemeljene obdavčitve vina, v skladu z načeli davčne pravičnosti, učinkovite preventive in najboljših mednarodnih praks.

Zdravje ljudi mora imeti prednost pred interesom alkoholne industrije

»Zvišanje trošarin na pivo in na druge alkoholne pijače je nujen ukrep za zmanjšanje škodljive rabe alkohola, saj postavlja zdravje prebivalstva pred parcialne gospodarske interese,« poudarja Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Zalar nadaljuje, da je potrebno na nacionalni ravni sprejeti jasno usmeritev, kjer javno zdravje prevladuje nad kratkoročnimi ekonomskimi interesi industrije.

Vse alkoholne pijače bi morale biti obdavčene, vključno z vinom

Trenutno v Sloveniji velja nesprejemljiva izjema, saj vino ni obdavčeno s trošarinami, kar neposredno nasprotuje javnozdravstvenim ciljem in načelom pravičnosti. Neža Polh iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarja: »Če želimo resno zmanjšati škodljivo rabo alkohola in doseči pozitivne javnozdravstvene učinke, moramo obdavčiti vse alkoholne pijače, tudi vino«. Vino v Sloveniji ostaja privilegirano, zaradi česar je njegova raba izrazito razširjena in prispeva k zdravstvenim težavam prebivalstva.

Alkohol kot veliko breme za zdravstvo in družbo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zaradi posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji umre več kot 900 oseb, zdravstveni in družbeni stroški pa presegajo 234 milijonov evrov (neposrednih in posrednih stroškov). Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip, poudarja: »Dvig trošarin ima pomembne preventivne učinke, saj zmanjša dostopnost alkohola, zlasti med mladimi in socialno ranljivimi skupinami, kar vodi v manjšo porabo alkohola in posledično zmanjšuje breme bolezni ter prezgodnjih smrti.« Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodatno opozarja: »Medtem ko družba nosi visoke stroške zaradi posledic rabe alkohola, pivovarne ustvarjajo milijonske dobičke. Zato je prav, da višje trošarine uravnotežijo ta nesorazmerja in omogočijo več vlaganj v preprečevanje škode, ki jo alkohol povzroča.«

Primer dobre prakse iz Litve:

Litva je leta 2017 izvedla obsežno zvišanje trošarin na alkohol (pivo + 112 %, vino + 111 %, žgane pijače + 23 %), kar je povzročilo izjemne rezultate: zmanjšanje smrti, povezanih z alkoholom, za 22 %, povečanje prihodkov državnega proračuna za 38 % in pomembne prihranke v zdravstvenem sistemu. Ta primer jasno dokazuje, da je dvig trošarin učinkovit tako z vidika javnega zdravja kot tudi ekonomskih koristi.

 

Pozivamo Vlado Republike Slovenije, da:

 

  1. Na podlagi že uveljavljenega dviga trošarin na pivo, nadaljuje z uvedbo pravične obdavčitve vina in vseh ostalih alkoholnih pijač. To predstavlja ključen korak k učinkovitemu zmanjševanju škodljive rabe alkohola.
  2. Pripravi in implementira celovito reformo trošarinskega sistema, ki bo upoštevala načelo pravičnosti, javnozdravstvene usmeritve ter najboljše mednarodne prakse.
  3. Dodatne finančne prihodke, pridobljene iz povišanih trošarin, namensko usmeri v krepitev javnozdravstvenih preventivnih programov, s poudarkom na zaščiti mladih in ranljivih skupin ter zmanjševanju škodljive rabe alkohola in njegovih posledic.

 

Takšen pristop bo dolgoročno prispeval k zmanjševanju zdravstvenega bremena alkohola ter zagotovil trajnostno financiranje programov, ki so ključni za zdravje prebivalstva Slovenije.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 040 229 059 (Sekretariat zKNB) ali e-poštnem naslovu info@sncda.si. 

 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje 



Sporočilo za javnost: Razkrijmo manipulacije tobačne industrije

31. maja obeležujemo svetovni dan brez tobaka, ki je tudi letos posvečen preprečevanju vpliva tobačne industrije na otroke in mladostnike. V Sloveniji poteka pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije«.

Industrija uporablja številne zavajajoče taktike, da bi otroke in mladostnike pritegnila k uporabi novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, še posebej pomembno vlogo pri tem imajo številne privlačne arome in obsežen marketing v digitalnih medijih.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Svetovno zdravstveno organizacijo, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Kliniko Golnik, Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo svetovni dan brez tobaka 2025 obeležili z nacionalnim simpozijem. Slovenija se je s sprejetjem zakonodajnih novosti pridružila najnaprednejšim državam EU.

Slovenija je pri omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov že vrsto let med najnaprednejšimi državami v EU

Letos je naredila pomemben korak naprej, in sicer s prepovedjo arom v elektronskih cigaretah, ki je začela veljati 24. aprila 2025. Ukrep prepoveduje prodajo izdelkov z vsemi sadnimi, sladkimi in zeliščnimi aromami. Na podlagi pravilnika Ministrstva za zdravje je dovoljena uporaba le 16 snovi s tobačno aromo. Prve izkušnje iz tujine, zlasti Nizozemske, kažejo na upad uporabe elektronskih cigaret po uvedbi takšne prepovedi, kar daje upanje tudi Sloveniji, je na simpoziju poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje in dodala, da se konec letošnjega leta ukinja možnost kajenja in uporabe povezanih izdelkov v kadilnicah. Zaradi pogostih kršitev pri spletni prodaji so bile že lani uvedene visoke globe za posameznike, ki prodajajo ali pridobivajo izdelke nezakonito.

Marca 2025 je Ministrstvo za zdravje sprejelo tudi drugi dveletni izvedbeni načrt za izvajanje Strategije »Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030«, ki vključuje nadaljevanje ukrepov za preprečevanje začetka uporabe in spodbujanje opuščanja uporabe tobačnih izdelkov, med drugim z nadaljevanjem širše medijske kampanje.

 

Odstotek uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi v Sloveniji narašča

»Po zadnjih dostopnih podatkih iz raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje o kajenju tobaka v letu 2024 poroča 18 % prebivalcev Slovenije, starih 18-74 let. V zadnjem obdobju raziskava kaže na zniževanje odstotka kadilcev tobaka v splošni populaciji, hkrati pa narašča uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov – elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk. Odstotek uporabnikov je leta 2024 v splošni populaciji pod 5 %. Odstotki uporabnikov teh izdelkov pa so znatno višji v mlajših starostnih skupinah, in sicer med 10 in 15 % glede na izdelek.

Kot kaže raziskava, opravljena med dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so bili v povprečju stari 16 let, je bilo konec leta 2023 30 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov ter od 12 do 14 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov oziroma nikotinskih vrečk.

To so odstotki trenutnih uporabnikov, še višji pa so odstotki anketiranih dijakov, ki so kadarkoli v življenju uporabili te izdelke. V raziskavi, opravljeni med dijaki 2. letnikov, pa opažamo tudi druge skrb zbujajoče podatke. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med anketiranimi dijaki hitro narašča, zvišuje se odstotek tistih, ki uporabljajo vsaj en izdelek z nikotinom, odstotek kadilcev cigaret se ne znižuje več, poleg tega pa anketirani mladoletniki poročajo o visoki dostopnosti tobačnih in nikotinskih izdelkov.

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana, je opozorila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen, pri čemer nikotin poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi in tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka, pa tudi do zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Novi
tobačni in nikotinski izdelki imajo lahko tudi pomembne kratkoročne posledice za zdravje, hkrati pa ob njihovi dolgoročni uporabi niso v celoti raziskani učinki na zdravje.

Mladi so izpostavljeni obsežnemu marketingu in manipulaciji tobačne industrije, tudi na družbenih omrežjih in spletu, kjer preživijo veliko časa
Helena Koprivnikar je prepoved arom v elektronskih cigaretah pozdravila kot pomemben korak pri preprečevanju in zmanjševanju uporabe teh izdelkov med mladostniki in mladimi odraslimi, saj so arome eden od poglavitnih dejavnikov za začetek in nadaljevanje uporabe. Zavzela se je tudi za dosledno spoštovanje veljavne zakonodaje ter sprejetje novih ukrepov, kot so strožja regulacija prodajnih mest (npr. omejeno število prodajnih mest, specializirane trgovine, določena oddaljenost od šol in drugih mest zbiranja mladih) ter znatno višje cene izdelkov.

Ključno je, da uporabo izdelkov s tobakom oziroma nikotinom preprečujemo, še posebej med mladostniki in mladimi odraslimi, pri katerih se uporaba teh izdelkov začne
Helena Koprivnikar z NIJZ gostja v MMC-kastu o kajenju in uporabi novih tobačnih in nikotinskih izdelkov.

Mladostniki pogosto mislijo, da njihovi vrstniki veliko pogosteje uporabljajo elektronske cigarete in druge psihoaktivne snovi, kot to dejansko drži. Ta napačna prepričanja so lahko zelo vplivna – če mladi verjamejo, da vsi okoli njih nekaj počnejo, se večkrat čutijo prisiljene tudi sami ravnati enako, da bi bili sprejeti med vrstniki. Prav zato je pomembno, da ta zmotna prepričanja prepoznamo in se ustrezno odzovemo. Na napačne predstave mladih močno vpliva tudi tobačna in nikotinska industrija, ki s privlačnimi okusi, barvami, dizajnom in promocijo prek vplivnežev na družbenih omrežjih ustvarja lažen vtis, da je uporaba elektronskih cigaret nekaj razširjenega, običajnega in sprejemljivega. Dokazano učinkoviti načini preprečevanja takšnih vplivov so: odpravljanje napačnih predstav o tem, kaj počne večina vrstnikov, krepitev socialnih veščin ter spodbujanje kritičnega razmišljanja o tem, kako nas lahko mediji in vrstniki vodijo k škodljivim odločitvam, je v predavanju izpostavila Andreja Drev z NIJZ.

Nadzor nad spoštovanjem zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov izvajajo tri inštitucije: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije ter Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Tržni inšpektorat nadzira označevanje, embalažo in oglaševanje tobačnih in povezanih izdelkov ter preverja dovoljenja za njihovo prodajo. Posebno pozornost namenja preprečevanju prodaje mladoletnim, tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in z usmerjenimi nadzori. Finančna uprava izvaja nadzor nad sledljivostjo tobačnih izdelkov in njihovo zakonito distribucijo, preverja veljavnost dovoljenj za prodajo ter nadzira prepoved prodaje posameznikom brez registrirane dejavnosti. Prav tako opravlja carinski nadzor nad uvozom, zlasti nad prepovedanimi izdelki iz tretjih držav. Zdravstveni inšpektorat nadzira spoštovanje zakonodaje glede prepovedi arom v elektronskih cigaretah in poseben poudarek namenja nadzoru prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Vse tri institucije ob morebitni ugotovitvi kršitev uvedejo ustrezne sankcije. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja laboratorijske analize
izdelkov ter ugotavlja skladnost izdelkov z zakonodajo.

Pravne zmage za nadzor nad tobakom
Letos mineva dvajset let od začetka veljave Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom (WHO FCTC), prve mednarodne pravne pogodbe, namenjene obvladovanju svetovne epidemije uporabe tobaka in drugih nikotinskih izdelkov. Konvencijo je ratificiralo 183
držav, tudi Evropska unija, kar potrjuje njen globalni pomen. Od uvedbe konvencije se razširjenost uporabe tobaka globalno zmanjšuje – s skoraj 30 % leta 2005 na predvidenih 18 % do leta 2030.

Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je zagotovila pomembno podporo in je vladam služila kot neprecenljivo referenčno orodje pri pravni obrambi pred izzivi nadzora nad tobakom, ki jih je vložila tobačna industrija. Obstajajo številni primeri pomembnih pravnih zmag proti tobačni industriji, je povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Konvencija državam nudi jasen okvir za izvajanje učinkovitih ukrepov, kot so zaščita pred tobačnim dimom, stroga pravila za embalažo in označevanje izdelkov, prepoved oglaševanja, višje trošarine ter pomoč pri opuščanju kajenja. Ključno vlogo ima tudi pri pravni zaščiti javnega zdravja pred pritiski
tobačne industrije – številni pravni izzivi industrije so bili neuspešni prav zaradi sklicevanja na določbe konvencije. »Kljub napredku so mladi v številnih državah še vedno nezadostno zaščiteni pred trženjem elektronskih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov, zato je strožja zakonodaja za zaščito mladih v Evropi nujno potrebna,« je opozorila Sanja Vuzem iz Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarjajo na prikrite vplive in lobiranje tobačne industrije, ki uporablja različne tehnike za prikaz teh izdelkov kot zabavnih in prijetnih. Ob tem so pozvali Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane ter Evropsko komisijo za dosledno izvajanje člena 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki navaja zaščito politik javnega zdravja na področju nadzora nad tobakom pred komercialnimi interesi tobačne industrije.
V prihodnje bo veliko dela usmerjenega v razumevanje algoritmov, interneta in spremljanje trendov, je ocenila Manca Kozlovič, predsednica Brez izgovora Slovenija. Razlog so pristopi, ki jih tobačna industrija tarčno usmerja v to starostno skupino prek vsebin vplivnežev, socialnih omrežij, drugih avdio-vizualnih vsebin in podobno. Čeprav se zdi, da je tobačna industrija podobne pristope uporabljala že celo prejšnje stoletje, so novi pristopi težje sledljivi.

»Zaradi zasvojenosti in posledične stalne uporabe pride do redne in visoke izpostavljenosti delcem v zraku, ki jo označujemo z oznako PM (iz angleščine Particulate Matter) in jih poznamo iz opisov onesnaženosti zraka z mešanico trdnih delcev in kapljic. Izpostavljenost v otroštvu povzroči, da se pljuča ne razvijejo oziroma ne zrastejo do pričakovane velikosti, kar poveča tveganje za razvoj srčnožilnih in dihalnih bolezni v odrasli dobi,« pa je povedala izr. prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik in poudarila, da so uporabniki poleg teh delcev izpostavljeni še številnim drugim toksičnim in karcinogenim snovem, kar bo imelo hude dolgoročne negativne vplive na javno zdravje.

Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski delavci in mladi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na zdravje in zdrav življenjski slog mladih v vašem lokalnem okolju. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Za mladinske delavce bo poudarek na razumevanju mladih, komunikaciji o zdravju in zdravem življenjskem slogu, za mlade pa na projektnem delu. Pridružite se nam in skupaj bomo gradili bolj zdravo prihodnost!

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb v lokalnem okolju.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Usposabljanje je sicer enkratna aktivnost, vendar z udeležbo pridobite možnost vključitve v program, kjer v ekipi pripravite lokalno pobudo ter jo z mentorsko podporo prijavite na razpis, v katerem lahko dobite največ 150 € sofinanciranja za implementacijo projektne pobude v lokalnem okolju.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Mladim iz organizacij, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravi lokalnih pobud.
  • Drugim mladinskim vodjam in mladim, ki delujejo na področju izobraževanja.

* Z usposabljanjem želimo naslavljati predvsem mladinske delavce v mladinskih centrih ter vaše mlade, ki opravljajo vlogo vodje skupine mladih, zaradi česar vas vabimo, da se iz posameznega mladinskega centra prijavite v paru (mladinski delavec – mlada oseba) in s tem krepite mladinsko participacijo in učenje projektnega dela.

Kdaj in kje?

Datum: 21.–24. januar 2025 (začetek v torek ob 15.00, zaključek v petek ob 17.00).

Lokacija: Celje

Prispevek

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je kotizacija na posameznika 20 € (v primeru, da se udeležita mladinski delavec in mladi skupaj pa je kotizacija 20 € za organizacijo). V kolikor se usposabljanja udeležite, dobite znesek povrnjen. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 12. 1. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe!
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.