V torek, 25. novembra 2025, smo podelili nagrade raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, ki smo ga pripravili v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!. Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih v raziskovanju ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu.
Prijavljene naloge so obravnavale raznolike teme: lokalno pridelavo hrane, prehransko politiko, samooskrbo, agroekološke pristope ter družbene vplive na prehranske verige. Na dogodku smo razglasili nagrajence v dveh kategorijah (diplomska in magistrska dela), predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane.
Zmagovalci so bili: v kategoriji magistrskih nalog Maruša Štangar (3. mesto – Tehnologija izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njena uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji), Žan Mongus (2. mesto – Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju) in Vida Žuža (1. mesto – Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju), in v kategoriji diplomskih nalog Nika Hozjan (3. mesto – Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera), Neža Jenko (2. mesto – Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja mestne občine Ljubljana) in Anja Blokar Islamović (1. mesto – Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov).
V kategoriji magistrskih nalog je prvo mesto prejela Vida Žuža z raziskavo Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju. Drugo mesto je osvojil Žan Mongus z nalogo Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju, tretje pa Maruša Štangar, ki je raziskovala Tehnologijo izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njeno uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji.
Med diplomskimi nalogami je prvo mesto pripadlo Anji Blokar Islamović za nalogo Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov. Drugo mesto je osvojila Neža Jenko z raziskavo Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana, tretje pa Nika Hozjan z nalogo Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera.
»Natečaj za raziskovalne naloge je pokazal, kako so mladi že aktivni pri odpiranju inovativnih rešitev, ki naslavljajo različne vidike slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva. Predvsem smo prek prijav zaznali konkretne tematike, ki smo jih opazili tudi med izvajanjem drugih aktivnosti v sklopu projekta. Mladi so lahko pomemben most med inovativnostjo, znanostjo in akcijo za konkretne rešitve na področju prehranskih sistemov in kmetijskih praks.« je povedala predsednica Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora.
Natečaj je potekal v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, s katerim povezujemo mlade iz mestnega in podeželskega okolja ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj za bolj trajnostne prehranske sisteme. Skozi interaktivne aktivnosti so mladi pridobili vpogled v pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvili in nadgradili razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Prek vseh aktivnosti so udeleženci razvijali kritično razmišljanje o tem, kako potrošnja posameznika vpliva na bolj trajnostne in lokalne prehranske odločitve. V projektu nas čaka še oblikovanje Manifesta mladih o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bo služil kot osnova za zagovorniške aktivnosti in pogovore z odločevalci. Na ta način želimo s projektom opolnomočiti mlade, da postanejo aktivni soustvarjalci trajnostne prihodnosti prehrane in kmetijstva.
»Včasih je prav pogum tisti, ki ga najbolj potrebujemo. Na primer pri temah, kot je Mercosurjev sporazum. Ta sporazum ni zgolj politični dokument – njegove posledice lahko občutimo slovenski kmetje, potrošniki in celotno podeželje. Ne moremo govoriti o trajnostni prehrani in kakovostni lokalni hrani, hkrati pa dovoliti, da nas preplavijo izdelki, ki ne sledijo našim standardom, tradiciji in razumevanju varne hrane. Mladi moramo biti glasni, ko gre za našo prihodnost – in ko gre za zaščito tistih, ki skrbijo za našo hrano.« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.
Kot strokovnjaki z različnih področij smo se medsebojno dopolnjevali, kar je omogočilo bolj celostno zasnovo projekta in širši doseg. Takšna interdisciplinarnost spodbuja ustvarjalnost, krepi kakovost odločitev in vodi do rezultatov, ki jih posamezna disciplina ne bi mogla doseči sama. Zato vključujemo tudi mnenja mladih z različnih področij, ki bodo soustvarila Manifest mladih o trajnostnih prehranskih sistemih.
Predsednica okoljske organizacije Focus, Živa Kavka Gobbo, je poudarila pomen sodelovanja, vključevanja in raziskovanja z mladimi na področju nujnih sprememb nevzdržnega prehranskega sistema, kot ga poznamo danes. »Zato se pri opozarjanju na nepravičnosti globalnih vrednostnih verig s hrano povezujemo z mladinskimi in kmetijskimi organizacijami. Želimo pokazati, da nam je mar in da so naše zahteve utemeljene na znanstvenih podatkih. Verjamemo, da je sistem, ki temelji na pravičnosti in okoljski vzdržnosti, edina smiselna pot naprej.«
