7. 4. 2023 – S predstavniki mladinskih organizacij in odločevalci s področja javnega zdravja smo obeležili svetovni dan zdravja 2023 in naslovili izzive, ki jih mladi zaznavamo na področju javnega zdravja v Sloveniji. Mladi so odločevalce opozorili na problem okolja in zdravja, mikroplastike ter stresa in vpliva na duševno zdravje, hkrati pa jih pozvali k interdisciplinarnemu in medresorskemu povezovanju, opozorili na pomen vključevanja mladih pri reševanju družbenih izzivov, izpostavili pomen preventive in še veliko več.
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Mednarodna zveza za zdravje mladih (Youth Health Organization) sta s podporo Ministrstva za zdravje in urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji pripravili dogodek za mlade in odločevalce z namenom obeležitve 100 let od vzpostavitve institucionaliziranega javnega zdravja v Sloveniji, 75 let od nastanka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter vloge mladih pri že doseženih spremembah in reševanju nadaljnjih izzivov. Na dogodku smo naslovili dva tematska sklopa, in sicer pomen okolja in zdravja ter splošne izzive, ki jih mladi vidimo v svojem vsakdanu oz. v prihodnosti.
Predstavniki mladinskih (Mladinski svet Slovenije, Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije, Youth Health Organization, Mladinsko združenje za trajnostni razvoj, JazIntimi) in študentskih organizacij (Društvo študentov medicine Slovenije, Študentska sekcija zdravstvene nege in babištva, Društvo študentov psihologije Slovenije) so predstavili svoje aktivnosti in izzive, ki jih vidijo kot pomembne za vso populacijo, predvsem mlade, ter hkrati predlagali rešitve za posamezne izzive:
- Problematika okolja in zdravja ter pomen odgovornosti posameznika in na drugi strani odgovornost sistema, ki (ne) spodbuja k trajnostnemu delovanju.
- Duševno zdravje med mladimi – mladi čutijo več stresa, kot so ga prejšnje generacije, vpliv medijev in (ne)regulacija družbenih omrežij.
- Interdisciplinarno povezovanje – mladi, ki delujemo v mladinskih, študentskih in drugih organizacijah, smo lahko (oz. smo že) podaljšana roka nacionalnih institucij. Želimo si, da bi sistem omogočal lažje sodelovanje med temi institucijami in lažji prehod v delovni sistem.
- Preventivno delo – mladi že izvajamo veliko preventivnega dela v različnih oblikah in verjamemo, da je to najcenejši in najučinkovitejši pristop.
- (Ne)prilagodljivost sistema za nove pristope oz. vključevanje mladih v faze prenove učnih načrtov, v sam sistem izobraževanja.
- Vse večji problem nezaupanja v znanstvena dejstva.
- Problem hitrega spreminjanja tehnologij in posledično njihova neregulacija.
- Manko zdravstvene pismenosti celotne populacije in nerazumevanje pomena zdravstvene pismenosti.
- Poziv k večjemu medresorskemu povezovanju za trajnostne rešitve za vse generacije, ki pridejo za nami.
Na dogodku so bili prisotni predstavniki različnih mladinskih organizacij in predstavniki odločevalcev na področju javnega zdravja. Med njimi je bil tudi minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan, ki je navzoče nagovoril z željami, da bi bilo več mladih, ki bi nas nagovarjali s svojimi pogledi. “V Sloveniji smo na nekem razpotju, kjer se moramo odločiti, kako bomo kot družba zaključili tranzicijo. Pomembno je, da se zavedamo, da to, kar naredimo okolju, vpliva na vse nas.” Izpostavil je izzive, ki jih sam vidi kot problematične za mlade. Predvsem je predstavil problem starajočega se prebivalstva, ki bo mlajšim generacijam prinesel nove izzive, s katerimi se še ne ukvarjamo dovolj intenzivno. Minister je mladim odprl vrata in jih pozval, da se lahko podobni sestanki dogajajo enkrat na tri mesece ali tudi pogosteje. “Mladi se ne zavedate priložnosti, ki jih imate. Drzniti si morate odpreti vrata, bodite glasni in premostite generacijski prepad.”
Aiga Rurane, vodja urada SZO v Sloveniji, je navzočim predstavila mejnike, ki smo jih v Sloveniji dosegli v zadnjih 75 letih in ki so vplivali na kakovosten razvoj javnega zdravja pri nas. “Namen SZO je stremeti k povezovanju ljudi in sodelovanju v partnerstvih, ki prinesejo rešitve za izzive vseh generacij. Zato je letošnji slogan SZO Zdravje za vse (Health for all).”
Nekaj mejnikov, ki so bili predstavljeni na dogodku:
1952 – Kot del mednarodnega združenja študentov medicine IFMSA začetek organiziranega delovanja študentov medicine v Sloveniji.
1978 – Mednarodna konferenca o primarnem zdravstvenem varstvu v Alma-Ati v Kazahstanu je postavila zgodovinski cilj “Zdravje za vse” in temelje za poziv SZO k univerzalni zdravstveni oskrbi.
1978 – Izkoreninjenje črnih koz s preventivnim cepljenjem na področju Slovenije.
2003 – Sprejeta je Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom – prva globalna pogodba SZO o javnem zdravju.
2005 – Slovenija ratificira Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom. Na področju tobačne politike se angažirajo tudi mladinski aktivisti.
2009 – Slovenija z uvedbo cepljenja proti okužbi s HPV za mlada dekleta sledi postavljenim smernicam SZO.
2019 – Organizacija Brez izgovora Slovenija prejme nagrado za 3. mesto med dobitniki nagrad SZO ob svetovnem dnevu brez tobaka.
2022 – Organizacija YHO je izbrana za članico mladinske mreže Youth4Health v okviru SZO za evropsko regijo in postane članica Youth Councila na globalni ravni SZO.
Vesna Kerstin Petrič, vodja Službe za sodelovanje s SZO in predsednica Izvršnega odbora SZO, je poudarila: “Zdaj razumem svojo vlogo kot dajanje podpore, da so mladi vključeni, ne le nacionalno, ampak tudi globalno. Vključevanje mladih pomeni, da se spoštuje njihovo mnenje in se jih zares posluša.”
Poleg Ministrstva za zdravje in urada SZO v Sloveniji je bila na dogodku prisotna še članica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tina Hočevar. Predstavila je težnjo po medresorskem sodelovanju in izzivih trajnostne politike ter pozdravila vključevanje mladih, ki najbolje poznajo svoje težave in so v vsakodnevnem stiku s posledicami teh težav. Prav tako je omenila, da ministrstvo resno razmišlja o vzpostavitvi vloge mladinskega delegata za podnebne spremembe.
Prisotni so bili tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zlatko Zimet, nacionalni koordinator Slovenske mreže zdravih mest, je predstavil načine, kako so lahko mladi vključeni v programske svete svojih lokalnih občin in tako vplivajo na odločitve oz. rešitve v svojem lokalnem okolju. Pri aktivni diskusiji je sodeloval tudi Rade Pribaković Brinovec, NIJZ, vodja programa MIRA za duševno zdravje.
Veseli nas, da je na dogodku potekala odprta, spoštljiva in produktivna diskusija z obeh strani, tako mladih kot odločevalcev. V prihodnje si želimo več povezovanja med organizacijami mladih, ki delujejo na področju zdravja in skupaj pokrivajo pester nabor različnih aktivnosti ter nenazadnje znanja. Poleg tega pa si želimo, da bi besede odločevalcev prešle tudi v akcijo.