O etičnem in trajnostnem nakupovanju piše članica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Dagmar Nared.
Modna industrija je kruta. Ustvarja idejo, da moramo imeti v svoji omari zadnje najnovejše kose. Spodbuja nas, da kupujemo na veliko. Spodbuja nas, da se spozabimo in kupimo tudi tiste izdelke, ki nam mogoče pravzaprav niso tako zelo všeč. Ob vsem tem modni velikani, kot so H&M, Zara, Mango in drugi, kopičijo dobičke. Onesnažujejo okolje in izkoriščajo svojo delovno silo.
Čeprav se mnogi zavedamo te krutosti, je nekoliko težje prenehati z nakupovanjem v takšnih trgovinah. Obleke pomagajo pri izražanju samega sebe in to sploh ni slaba stvar. Nekaterim tudi pomagajo pri samozavesti. Tudi to ni slaba stvar. Zato moramo ugotoviti, kako se lahko še naprej izražamo preko oblek, ne da bi škodovali okolju in sočloveku.
Triftanje oziroma nakupovanje iz druge roke. V Ljubljani imamo vedno več takšnih trgovin (Pulz, Textile House in Moje Tvoje). Ne samo, da so obleke cenejše, temveč gre tudi za čisto novo izkušnjo nakupovanja. V starejših oblekah iščeš nekaj, kar bi ti bilo všeč. In veš, da takega kosa obleke ne bo imel nihče. Sobota dopoldne, s svojimi prijatelji greš skozi vrsto oblek, za katere veš, da ne škodujejo nikomur. Iščeš barve, ki bi te pritegnile. Tisti vzorec, ki je bil popularen v letu 1995, pa ga danes ne delajo več. Toliko možnosti!
Instagram ali Depop. Če ti ni do sobotnega triftanja s prijatelji, imaš na voljo Depop ali Instagram triftanje. Depop je aplikacija, namenjena prodaji in izmenjavi rabljenih oblek. V Sloveniji to še ni tako razvito, zato lahko uporabiš Instagram. Ogromno Instagram računov ponuja obleke, ki niti niso nujno stare in so del najnovejših trendov. Lahko gre tudi za izmenjavo oblek, s tem ne porabiš nič denarja. Ravno zadnjič sem si kupila Murin plašč, narejen še v Jugoslaviji. Samo za 40 €. Najbolj kvaliteten plašč, kar sem jih kdaj imela. Čisti bingo.
Upcycling. Moj najljubši način etičnega potrošništva – recikliranje starih oblek, toda malo drugače. Veliko oblek je zavrženih. Naj bo to zaradi tega, ker se oblek naveličamo, ali pa zaradi tovarniških napak. Ogromno umetnikov in modnih oblikovalcev je, ki iz starega blaga ustvarijo nove in res čudovite kose. Tudi to najdeš na Instagramu. Pa še podpiraš manjše podjetnike! Lahko pa se tudi sam_a lotiš ustvarjanja in se naučiš nove spretnosti, kot je šivanje ali kvačkanje, in iz svojih starih oblek ustvariš nove.
Trajnostne znamke. Tega pa res ne manjka. Od Lazy Oaf, Ragged Priest, Christy Dawn za vsakdanje obleke, do TALA in Wolfen za šport. Če jih naštejem le nekaj. Vse te znamke niso le trendovske in trajnostne hkrati, pač pa zagotavljajo tudi etične okoliščine v tovarnah. Res je, da so včasih lahko takšne obleke dražje, vendar gre za investicijo v boljši jutri.
Načelo »OMG, JA!«. Ko kupuješ, vzemi domov le tisto, kar kriči: »Ja, to bom nosil_a vsak dan, to je najboljša stvar.« Če ni 100 % najbolj hudo, preprosto ne kupi. Če ne boš nosil_a, potem je to brez zveze. Če se v obleki ne počutiš kot najlepša oseba na svetu, potem tega kosa oblačila ne potrebuješ zares. Saj veš, kako to gre – tistega kosa nikoli zares ne nosiš. Mogoče enkrat ali pa dvakrat.
Oblek ne odvrzi. Če ugotoviš, da ti nekatere obleke preprosto ne ustrezajo več, jih prosim ne odvrzi v smeti. Lahko jih zamenjaš, upcyclaš, podariš prijatelju, prijateljici ali humanitarni organizaciji. Metanje oblek v smeti je ostalo v letu 2010.
Kar nekaj možnosti imaš, če še vedno želiš slediti modi. Še vedno lahko eksperimentiraš in se izražaš preko oblek. Vendar lahko to počneš na etičen in okolju prijazen način. S tem boš spremenil_a tudi povpraševanje. H&M ne bo mogel več izkoriščati ljudi, če se mu kupci odrečejo. Zato se odreči slabim stvarem in pojdi le pozitivnim naproti. V lepih oblekah.
