konoplja – Noexcuse.si

Stroka enotna: legalizacija konoplje bi poslabšala prometno varnost

Ljubljana, 22. oktober 2025 – Na današnji novinarski konferenci v organizaciji Agencije za varnost prometa (AVP) in Zavoda Vozim z naslovom »Vožnja pod vplivom THC in prometna varnost« so domači in tuji strokovnjaki s področja prometne varnosti, zdravstva in mladinske politike predstavili raziskave, tuje prakse ter izkušnje pri delu z vozniki in mladimi ter opozorili na povečana tveganja za prometno varnost, ki bi jih prinesla morebitna legalizacija konoplje za osebno uporabo v Sloveniji. Skupno sporočilo je jasno: vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih.

Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je poudarila pomen odgovornega odločanja pri oblikovanju zakonodaje: »Varna udeležba v cestnem prometu je mogoča le brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Legalizacija konoplje za osebno uporabo bi poslabšala prometno varnost, zato pozivamo k umiku predloga zakona in k previdnosti pri spremembah zakonodaje. Gre za vprašanje življenja, zdravja in varnosti vseh udeležencev v prometu, kjer ne moremo sklepati kompromisov.«
Do 20. 10. 2025 se je po podatkih Policije zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog, v katerih so umrli 4 ljudje, 10 jih je bilo huje, 16 pa lažje telesno poškodovanih. Dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri AVP, opozarja: »V letu 2024 je bilo kar 31 % vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Alkohol in droge močno vplivajo na zaznavanje, presojo in pripravljenost za tveganje, kar vodi v hude tragedije na cestah. AVP zato izvaja rehabilitacijske programe in si prizadeva za večjo ozaveščenost, strožji nadzor in učinkovitejše kazni. Posebej nas skrbijo tudi posledice legalizacije konoplje v tujini, kjer se je močno povečalo število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje – v Kanadi na primer za kar 475 %. Na AVP poudarjamo ničelno toleranco do drog in alkohola v prometu ter potrebo po okrepljenih preventivnih dejavnostih v sodelovanju z vsemi deležniki na državni ravni.«

V Sloveniji se že desetletja aktivno borimo proti alkoholu v prometu, a je kljub enostavnim testom in splošnemu zavedanju, da alkohol ne sodi za volan, še vedno glavni krivec za najhujše nesreče, je izpostavil David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, in poudaril: »S konopljo in THC pa smo šele na začetku poti – poti, ki postaja zelo nevarna. Ne smemo dovoliti, da ustvarjamo enako, če ne še večje, tveganje. V ZDA je bil, po raziskavah pri hudo telesno ali smrtno poškodovanih udeležencih v prometu (2020-2021), aktivni THC najpogostejša zaznana snov (25 %), s čimer je presegel celo alkohol (23 %). (Vir: National Highway Traffic Safety Administration (2022). Drug and alcohol prevalence in seriously and fatally injured road users before and during the COVID-19 public health emergency. Report No. DOT HS 813 325. Sources: Drug-Impaired Driving | NHTSA. (n.d.). NHTSA. https://www.nhtsa.gov/risky-driving/drug-impaired-driving)
Predlog zakona je zgrešen in neodgovoren: krši mednarodne obveznosti, izključuje stroko ter ustvarja tveganja za zdravje in promet. Pozivamo k umiku zakona. Namesto legalizacije potrebujemo celovit javnozdravstveni pristop, usmerjen v krepitev pomoči uporabnikom po vzoru modelov iz tujine.«Razboršek, dodaja, da morajo biti odločitve strokovne, ne politične.

Zdravstveni, preventivni in mladinski vidiki
Dr. Andrea Margan, dr. med, z UKC Ljubljana, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je pojasnila, da že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika: »Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Skupina s posebej visokim tveganjem za nezgode so mlajši vozniki zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj ter napačne presoje negativnih učinkov THC in lastnih sposobnosti med vožnjo pod vplivom. Za razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco do te snovi, hkrati pa zakon popolnoma umakniti, saj bi ta v kakršnikoli obliki ne le povečal dostopnost do konoplje temveč tudi njeno sprejemljivost v družbi, kar bi se odražalo tudi v slabši prometni varnosti.«
Val Stankovič Pangerc iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je povedal: »Po raziskavi Mladina 2020 v Sloveniji 15 % mladih med 15. in 29. letom starosti uporablja tobak, alkohol in druge droge za lajšanje čustvenih stisk, stresa in nelagodnih občutkov. Očitno je, da mladi že v nekem odstotku uporabljajo tako dovoljene kot nedovoljene droge in da že obstaja odnos, o katerem se je potrebno pogovarjati. Sprememba zakona, ki ni premišljena, lahko zelo napačno vpliva na odnos do konoplje za osebno rabo med mladimi, ker z naglico in nepremišljenostjo omogoča in sporoča napačne stvari. Povsem plastično povedano, lahko prehitre spremembe zakonov brez pomenskega dialoga in upoštevanja realnega stanja, kjer tudi ni ukrepov, ki bi ublažili velike potencialne učinke, vplivajo na cele generacije otrok in mladih.«
Vloga Policije in zakonodajni pogled
Tudi mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, ocenjuje, da bo morebitna legalizacija konoplje za osebno rabo negativno vplivala na varnost cestnega prometa. Zaradi lažje dostopnosti bo v cestnem prometu udeleženih več udeležencev, ki bodo pod vplivom THC: »To nas učijo izkušnje tujih policij iz držav, kjer so takšno ureditev uvedli. Povsod namreč beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev cestnega prometa, ki so vozili pod vplivom THC in so bili dobljeni pri policijski kontroli, in vsaj 5-odstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC-ja v prometu nevarni.«
V primerjavi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom alkohola je ugotavljanje vožnje pod vplivom prepovedanih drog bistveno bolj zahtevno in predvsem bolj drago, tako za udeležence v cestnem prometu, kot tudi za državo, pravijo na Policiji. Predvsem pa je bolj zamudno, saj je treba posamezniku, pri katerem je ugotovljen sum za vožnjo pod vplivom drog, v vsakem primeru odrediti strokovni pregled.
Iz predloga zakona je razvidno, da se predvideva lestvica, za razliko od sedanje ureditve, ko je v cestnem prometu do teh substanc ničelna toleranca. To pomeni, da bi bilo v cestnem prometu dovoljeno voziti tudi, če bi voznik imel določeno manjšo stopnjo THC v organizmu. To pa je še posebej sporno, saj po tej ureditvi prepustimo vozniku, da sam ocenjuje, koliko je še dovoljeno oziroma kolikšna je količina zaužite substance, ki je še dovoljena, kar je praktično nemogoče, še menijo na Policiji: »Zato bi bil odstop od sedanje ureditve, ki predvideva ničelno toleranco do teh snovi v cestnem prometu, po našem mnenju povsem neprimeren. Glede na slabšo varnost cestnega prometa v letošnjem letu menimo, da naša družba še ni zrela za tako drastično legalizacijo THC tudi v prometu.«
Na Ministrstvu za infrastrukturo prav tako ne podpirajo omenjenega predloga zakona, njihovo stališče je povzela mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za cestni promet: »Ministrstvo za infrastrukturo z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti v zvezi s predlogom Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, predvsem z vidika vpliva na prometno varnost, pri čemer gre za varnost cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa. Vpliv konoplje na prometno varnost so preučevale številne študije, ki so pokazale, da uporaba konoplje povečuje tveganje za prometne nesreče. Na to opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ministrstvo meni, da veljavna ureditev v Zakonu o pravilih cestnega prometa in Zakonu o voznikih, torej prepoved vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, predstavlja ustavno dopusten in sorazmeren ukrep, ki varuje udeležencev cestnem prometu in pozitivno vpliva na njihovo varnost. Predloga zakona zaradi navedenih tveganj za poslabšanje prometne varnosti ministrstvo ne podpira.«
Mednarodni vidik
Svoja stališča je prek videopovezave predstavil dr. Frederick Vinckenbosch, raziskovalec in član International Council on Alcohol, Drugs and Traffic Safety (ICADTS). Predstavil je glavna tveganja, ki jih legalizacija kanabisa za osebno uporabo predstavlja za varnost v cestnem prometu, glede na najnovejše mednarodne raziskave: »Eksperimentalni in epidemiološki dokazi kažejo, da kanabis, ki vsebuje THC, lahko pomembno poslabša zmožnost vožnje in poveča tveganje za prometne nesreče. Ugotovitve iz ZDA in Kanade po zakonodajnih spremembah so mešane, vendar nakazujejo negativen vpliv na prometno varnost. Glede na dolgo obdobje zaznavnosti THC v telesu legalizacija pomeni potrebo po določitvi tolerance za voznike. Vendar edinstvena farmakologija THC otežuje določitev mejnih vrednosti po vzoru alkohola. Trenutni vedenjski testi ob cesti kažejo omejeno natančnost pri prepoznavanju voznikov pod vplivom in trenutno ne predstavljajo izvedljive rešitve. Zaključimo lahko, da bo usklajevanje prometne varnosti z legalizacijo kanabisa zahtevna naloga.«
Amy Ronshausen, izvršna direktorica organizacij Drug Free America Foundation in Save Our Society From Drugs (SOS), je v video nagovoru predstavila izkušnje iz ZDA po legalizaciji konoplje: »Nova raziskava Ameriškega kolegija kirurgov (American College of Surgeons) je pokazala, da je bilo v ameriški zvezni državi Ohio 42 % voznikov, udeleženih v smrtnih prometnih nesrečah, pozitivnih na aktivni THC — kar kaže, da vožnja pod vplivom kanabisa postaja vse resnejša grožnja javni varnosti. Kanabis upočasni reakcijski čas, zoži pozornost in poveča tveganje za nesrečo tudi do 200 %. Naše sporočilo je preprosto: če uporabljate kanabis, ne vozite. Preventiva, izobraževanje in na dokazih temelječa politika lahko rešijo življenja.«
Sklepni poudarki
Udeleženci konference s področja prometne varnosti, medicine dela in preventive pozivajo k popolnemu umiku predloga Zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ki bo, sodeč po številnih izkušnjah iz tujine, negativno vplival na prometno varnost. Prvič zaradi lažje dostopnosti konoplje, kar ima za posledico več udeležencev v cestnem prometu, ki vozijo pod vplivom THC, drugič zaradi člena, ki predvideva možnost, da imajo lahko vozniki v krvi določeno količino THC. Lestvica tolerance, ki določa dopustno mejo pri 3 ng THC/mg krvi (podobno kot pri alkoholu 0,50 g alkohola/kg krvi), odpira številna strokovna in varnostna vprašanja. Zato stroka poudarja: ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi (in alkohola) v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste.

Posnetek konference https://video.sta.si/video/8782#50090

SZJ: Stališča zagovornikov legalizacije konoplje za osebno rabo temeljijo na napačni interpretaciji podatkov

Ljubljana, 29. avgust 2025 – V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), ki združuje številne nevladne organizacije s področja javnega zdravja, opozarjamo, da se v javnosti pojavljajo številni zavajajoči in znanstveno neutemeljeni podatki in informacije, s katerimi podporniki legalizacije konoplje za osebno rabo skušajo ljudi in medije prepričati, da legalizacija konoplje ne bo imela negativnih posledic za naše otroke, mladostnike in odrasle. Pri tem se v zadnjih dneh pogosto sklicujejo na ameriško raziskavo National Survey on Drug Use and Health (NSDUH, 2023), ki kaže stabilnost ali upad rabe konoplje med mladostniki v zadnjem desetletju. Ti podatki se neupravičeno in povsem napačno uporabljajo kot dokaz, da je legalizacija konoplje v ZDA prispevala k zmanjšanju njene rabe med mladimi.

Takšna razlaga je zavajajoča in nevarna iz več razlogov:

1. Metodološka omejitev NSDUH:

Ameriška agencija SAMHSA je v svojem poročilu zapisala, da podatkov po letu 2020 ni mogoče neposredno primerjati s preteklimi leti zaradi sprememb metodologije. Trditev o »večletnih upadih« med mladimi tako ni znanstveno utemeljena (NSDUH, 2023).

2. Dokazan porast rabe konoplje med odraslimi po legalizaciji

V ZDA so zlasti v državah, ki so legalizirale konopljo, med odraslimi, starejšimi od 26 let, zabeležili občutno povečanje rabe in motenj, povezanih s konopljo, v primerjavi z državami, ki konoplje niso legalizirale (JAMA Psychiatry, 2020).
Večletna kohortna raziskava v Oregonu, kjer je konoplja za osebno rabo legalna, je pokazala, da je legalizacija podvojila verjetnost njene vseživljenjske rabe med mlajšimi odraslimi (18–39 let) (Psychology of Addictive Behaviors, 2019).
Med študenti v zveznih državah, ki so konopljo legalizirale, sta se 30-dnevna uporaba in pogosta uporaba (20 dni ali več na mesec) povečali za 18–23 % (Addiction, 2020).

3. Povečanje dnevne rabe in tveganj

V zadnjih treh desetletjih se je delež dnevnih uporabnikov konoplje v ZDA povečal s 10,9 % (1992) na več kot 42 % (2022). Danes pogosta uporaba konoplje v ZDA presega dnevno rabo alkohola (Addiction, 2024). Poleg tega se je po legalizaciji povečala sočasna raba konoplje in alkohola, kar dodatno povečuje zdravstvena tveganja (Journal of General Internal Medicine, 2023).

4. Druge verjetne negativne posledice legalizacije

Izkušnje iz tujine (zlasti ZDA in Kanade) kažejo, da legalizacija konoplje prinaša tudi številna dodatna tveganja za javno zdravje in varnost, kot so:

Slabša prometna varnost – povečanje prometnih nesreč in smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom konoplje.
Duševno zdravje – večje tveganje za pojav psihoz, depresije in anksioznih motenj pri mladih in odraslih.
Hospitalizacije otrok in mladostnikov – porast primerov zastrupitev z izdelki iz konoplje z visoko vsebnostjo THC, pogosto v obliki živil (t. i. »edibles«).
Večja dostopnost in normalizacija – povečanje rabe v družinah, kjer starši uporabljajo konopljo, kar vpliva na vedenjske vzorce otrok in mladostnikov.
Obremenitev zdravstvenega sistema – večja potreba po zdravljenju in obravnavi motenj, povezanih s konopljo, ter dolgoročno višji stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

5. Preventiva, ne liberalizacija

Stabilnost uporabe med ameriškimi mladostniki je bolj verjetno posledica
sistematičnega vlaganja v preventivne programe na lokalni ravni, vlaganj v zaščito
otrok in mladostnikov ter omejitev dostopa do konoplje in drugih drog – ne pa same
legalizacije. Slovenski predlog zakona takšnih ukrepov ne naslavlja dovolj jasno in
konkretno, kar pomeni, da otroci in mladi ne bodo ustrezno zaščiteni.

Izjave predstavnikov Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni:

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«:
»Legalizacija konoplje v Sloveniji ne bo prinesla večje zaščite mladih, ampak povečala normalizacijo rabe. Namesto parcialnih rešitev potrebujemo celovito preventivno politiko, ki temelji na znanstvenih dokazih.«
Franc Zalar, predsednik ZKNB:
»Iz številnih pogovorov z zdravniki lahko potrdim, da se v ambulantah srečujemo s čedalje več mladimi in odraslimi, ki imajo resne težave zaradi pogoste rabe konoplje. Legalizacija tega problema ne bo zmanjšala, temveč ga bo še poglobila.«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija:
»Mladi že danes poročajo, da je konoplja lahko dostopna. Legalizacija bi ta dostop le še povečala. Politike morajo biti usmerjene v zaščito najranljivejših, ne v popuščanje lobijem.«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim:
»Kot organizacija, ki dela z mladimi na področju prometne varnosti, opozarjamo, da bi legalizacija povečala tveganja v prometu. Konoplja dokazano zmanjšuje sposobnosti za varno vožnjo.«
Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK):
»Na področju zasvojenosti z nikotinom smo se desetletja borili za omejevanje dostopa do tobačnih izdelkov. Zakaj bi zdaj pri konoplji naredili korak nazaj in legalizirali snov, ki je prav tako zasvojljiva in nevarna?«
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) zato poziva poslance Državnega zbora, naj zavrnejo predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Namesto tega je treba okrepiti vlaganja v preventivo (vključno s programi
nevladnih organizacij), javnozdravstveno ozaveščanje ter podporo mladim in njihovim družinam.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Viri in literatura:
● Bae, H., & Kerr, D. C. R. (2020). Marijuana use trends among college students in states with and without legalization of recreational use: Initial and longer-term changes from 2008 to 2018. Addiction, 115(6), 1115–1124.
https://doi.org/10.1111/add.14939
● Caulkins, J. P. (2024). Changes in self-reported cannabis use in the United States from 1979 to 2022. Addiction, 119(9), 1648–1652. https://doi.org/10.1111/add.16519
● Cerdá, M., Mauro, C., Hamilton, A., Levy, N. S., Santaella-Tenorio, J., Hasin, D., Wall, M. M., Keyes, K. M., & Martins, S. S. (2020). Association between recreational marijuana legalization in the United States and changes in marijuana use and
cannabis use disorder from 2008 to 2016. JAMA Psychiatry, 77(2), 165–171. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2019.3254
● Gonçalves, P. D., Levy, N. S., Segura, L. E., et al. (2023). Cannabis recreational legalization and prevalence of simultaneous cannabis and alcohol use in the United States. Journal of General Internal Medicine, 38(6), 1493–1500.
https://doi.org/10.1007/s11606-022-07948-w
● Stormshak, E. A., Caruthers, A. S., Gau, J. M., & Winter, C. (2019). The impact of recreational marijuana legalization on rates of use and behavior: A 10-year comparison of two cohorts from high school to young adulthood. Psychology of
Addictive Behaviors, 33(7), 595–602. https://doi.org/10.1037/adb0000508
● Substance Abuse and Mental Health Services Administration. (2024). Key substance use and mental health indicators in the United States: Results from the 2023 National Survey on Drug Use and Health (HHS Publication No. PEP24-07-021, NSDUH Series H-59). U.S. Department of Health and Human Services.
https://library.samhsa.gov/product/2023-nsduh-report/pep24-07-021

Slovenska mreža nevladnih organizacij s partnerji iz Evrope poziva k umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo zaradi kršitev prava EU in OZN

Ljubljana, 12. avgust 2025 – Članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in številne podporne organizacije iz Evrope so danes na Evropsko komisijo, slovenske politične stranke in Vlado RS naslovile poziv k takojšnjemu umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Po mnenju podpisnikov poziva predlog zakona, ki ga obravnava Državni zbor, predstavlja resno kršitev zavezujočih mednarodnih konvencij OZN, schengenske zakonodaje ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, hkrati pa odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost.

»Zakon, kot je predlagan, ne pomeni ‘omejene uporabe’, temveč dejansko legalizacijo konoplje za osebno rabo, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za zdravje, varnost in družbeno blaginjo«, je ob tem poudaril Matej Košir z Inštituta »Utrip« in mreže »Preventivna platforma«. Predlog zakona krši Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961, Konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencijo OZN iz leta 1988, saj dovoljuje posedovanje, gojenje in prenos konoplje za osebno uporabo izven izrecnih izjem za medicinske in znanstvene namene. Določbe omogočajo tudi brezplačen prenos konoplje med polnoletnimi osebami brez nadzora, kar je v nasprotju z Izvedbenim sporazumom k schengenski konvenciji, ki zahteva preprečevanje nezakonite trgovine z drogami. Takšna ureditev bi lahko spodbudila tudi pojav t. i. »konopljinega turizma« in negativno vplivala na notranji trg EU. »Slovenija bi se z uveljavitvijo tega zakona postavila v neposredno nasprotje z zavezujočim mednarodnim pravom in evropskimi obveznostmi«, je dodal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Resno pomanjkljivost predstavlja tudi odsotnost omejitev glede najvišje dovoljene vsebnosti THC v konoplji, kar pomeni tveganje, da se bo na trgu pojavila legalno povsem dostopna visoko potentna konoplja z vsebnostjo THC do 35–40 %, kar je povsem nesprejemljivo z vidika javnega zdravja, zlasti duševnega zdravja, ter prometne varnosti, preventive na delovnih mestih in drugih področij. »Sprejem zakona bo skoraj zagotovo, glede na izkušnje držav, ki so že legalizirale konopljo (Kanada in posamezne zvezne države ZDA), tudi pri nas vplival na povečanje števila voznikov pod vplivom konoplje. Posledično lahko pričakujemo občutno poslabšanje prometne varnosti in s tem ogrožanje vseh udeležencev v prometu«, je izpostavil David Razboršek z Zavoda Vozim. Poleg tega predlog zakona dopušča uporabo konoplje na javnih površinah in v zasebnih prostorih, kjer so lahko prisotni otroci in mladostniki, ter celo v določenih zdravstvenih ustanovah, kar strokovnjaki ocenjujejo kot neposredno nasprotje z Listino EU o temeljnih pravicah, načeli zaščite otrok in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah. »Otroci in mladostniki bodo neizogibno bolj izpostavljeni tveganjem uporabe konoplje – neposredno in posredno – kar je v nasprotju z našimi obvezami do zaščite najmlajših«, je opozorila Manca Kozlovič z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Predlog zakona je naletel na ostro nasprotovanje strokovne javnosti, vključno z Razširjenim strokovnim kolegijem za psihiatrijo, ki opozarja na resne duševne, socialne in zdravstvene posledice takšne ureditve, ter Razširjenega kolegija za medicino dela, prometa in športa, ki opozarja na negativne posledice ureditve, ki delodajalcem preprečujejo testiranje zaposlenih na vsebnost THC ob rednih zdravstvenih pregledih. Strokovnjaki opozarjajo, da zakon ne zagotavlja ustreznih zaščitnih mehanizmov ter tvega normalizacijo uporabe konoplje, zlasti med mladimi in drugimi ranljivimi skupinami. »Iskati moramo rešitve, ki temeljijo na javnem zdravju in varnosti, ne pa na komercialnih interesih in normalizaciji uporabe drog«, je zaključila Mihaela Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Podpisniki pozivajo Evropsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti izvede temeljit pravni pregled predloga zakona, ter Vlado RS in vse parlamentarne stranke, da predlog nemudoma umaknejo iz zakonodajnega postopka.

*****

Pismo Evropski komisiji s pozivom za ukrepanje si lahko preberete TUKAJ.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki (031) 880-520 ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Sporočilo za javnost: Nasprotujemo legalizaciji konoplje za osebno rabo – poziv k razumu in odgovornosti

Ljubljana, 16. julij 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) skupaj s partnerskimi organizacijami ostro nasprotuje obravnavi in sprejemu novega zakona o konoplji za osebno rabo, ki ga v Državni zbor RS vlagata stranki Gibanje Svoboda in Levica. Predlog zakona predvideva dovoljenje za posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in dovoljuje domače gojenje, kar predstavlja neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji. Ta zakonodajni poskus krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, je v neskladju z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, javno varnost in družbeno dobrobit.

Alarmantni podatki iz tujine in Svetovnega poročila o drogah 2025

Najnovejše Svetovno poročilo o drogah 2025 opozarja na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj (npr. psihoz in depresij), zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga. V Koloradu se je po legalizaciji število zastrupitev otrok s konopljo povečalo za 586 % (Lipid Research Center (LIPRC), 2023). V Kanadi se je vseživljenjska uporaba konoplje med mladostniki (16–19 let) povečala s 38 % na 43 % (Government of Canada, 2024). Tudi iz Nemčije že poročajo o negativnih posledicah legalizacije, kot so povečano povpraševanje, pravna zmeda in neučinkovita zaščita mladih. »Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države«, je povedal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodaja: »Mladi bodo med prvimi, ki bodo nosili posledice teh odločitev – več psihiatričnih motenj, več apatije, več osipa iz šol. Kdaj bodo končno poslušali stroko in tiste, ki vsakodnevno delamo z mladimi?«

Poziv k odgovorni politiki in pomoči uporabnikom

ZKNB se obenem zavzema za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje. To pa ne pomeni legalizacije, temveč pravičen in sočuten pristop, ki ljudem v stiski ponudi pomoč, ne pa kazni. Slovenija že zdaj po zakonodaji na področju drog in odnosu do uporabnikov drog spada med liberalnejše na svetu. »Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 %, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,« opozarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Poziv poslankam in poslancem ter Vladi RS

Na referendumu junija 2024 so volivci izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju. Še več – zakon, ki naj bi urejal področje konoplje, ni bil usklajen s stroko in ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjamo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Zato pozivamo:
● da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka,
● da se vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov,
pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja,
● da se oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine,
● da se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive,
namenjene predvsem mladim.

»Namesto zmanjšanja škode beležimo v državah, ki so legalizirale konopljo, porast uporabe, več duševnih težav, več prometnih nesreč in več nujnih zdravstvenih primerov. Legalizacija daje mladim lažen občutek varnosti, kar je z javnozdravstvenega vidika izjemno nevarno«, je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivne platforme«.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 693 523 ali e-
poštnem naslovu: info@sncda.si.