[Poletno branje] Izkušnja o Erasmus+ mobilnosti in nasveti za mobilnost

V letnem semestru 2023/2024 sem se odpravila na izmenjavo v Varšavo. Mesto sem si izbrala zato, ker je največje na Poljskem in se mi je zdelo, da bom tam lahko počela veliko različnih stvari, veliko raziskovala in mi ne bo dolgčas. V času, ki sem ga uspela preživeti tam je Varšava presegla vsa moja pričakovanja in me presenetila v pozitivni luči. Mesto je precej zeleno, z več kot 80 parki, ima moderen del, poln visokih stavb, lepih razgledov in nebotičnikov in stari del mesta. Ta je bil v celoti uničen med 2. svetovno vojno in so ga pozneje obnovili. 

 

Varšava je študentsko mesto, ki ima okrog 80 univerz, študentje, ki jih obiskujejo pa prihajajo iz celega sveta. Za turiste je Varšava zelo privlačna destinacija tudi zaradi velikega števila muzejev, katerih obisk je enkrat tedensko brezplačen za obiskovalce. 

Študentom, ki se odločajo ali bi se odpravili na študijsko mobilnost bi slednjo priporočila, saj jim bo ta izkušnja ogromno dala in jim ostala v spominu za celo življenje. Na izmenjavi sem postala bolj samozavestna, še bolj samostojna, saj sem se prvič morala znajti sama v tako velikem mestu, bolj pa sem postala tudi prepričana sama vase in v svojo angleščino, ki sem jo vadila ves čas. Spoznala sem veliko novih prijateljev iz cele Evrope, s katerimi smo še vedno v stikih in upam, da se bomo obiskovali med sabo in še dolgo ostali v lepih odnosih. 

Preden se odpraviš na izmenjavo bi ti svetovala, da pravočasno urediš vso potrebno dokumentacijo, da ne boš pod stresom in pomembnih stvari urejal zadnji hip. Pravočasno si zagotovi tudi nastanitev, preveri koliko je ta oddaljena od tvoje fakultete, kakšne možnosti nastanitve imaš na izbiro in ali ti fakulteta pri tem lahko kako pomaga. Poskusi se obrniti na koga iz višjih letnikov, ki se je pred tabo že odpravil na izmenjavo, po možnosti ravno na isto fakulteto kot ti in ga vprašaj o njegovi izkušnji in pomembnih informacijah, pozanimaj se kako je opremljena tvoja soba, da boš potrebno prinesel s sabo in ne boš po nepotrebnem zapravljal prevelike količine denarja za pripomočke in potrebščine. Uredi si dopolnilno zavarovanje in preveri do kdaj ti velja evropska zdravstvena kartica, pozanimaj se kakšno valuto uporabljajo tam, kamor se odpravljaš, poskrbi za ustrezen bančni račun/kartico v primeru, da v državi, kamor se odpravljaš ne uporabljajo evra, ter o koriščenju mobilnih podatkov, ki jih imaš na voljo v tujini oz. telefonijo v državi v katero se odpravljaš. 

Ko prispeš se pozanimaj tudi za oblike transporta, ki jih imaš na voljo, kako in kje si urediti mesečno vozovnico in se udeleži čim več dogodkov, ki jih organizira ESN (Erasmus Student Network), da boš spoznal nove ljudi, imel družbo, se zabaval in ne boš osamljen. Preden se odpraviš si v mislih ne ustvarjaj prevelikih pričakovanj, saj manj kot boš pričakoval, bolj boš nato lahko pozitivno presenečen, predvsem pa uživaj vsak trenutek, zabavaj se, sprosti se, raziskuj, spoznavaj samega sebe, bodi odprt in radoveden, mlad si in obljubim ti, da se ti bo obrestovalo in ti na koncu ne bo žal! 

 

                                                                                                      Avtorica članka: Nika Bavdek



[Poletno branje] Planinarjenje v Sloveniji

»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« (Nejc Zaplotnik, Pot)

Planinstvo ni samo zanimiva oblika rekreacije in druženja, temveč je tudi pomemben del slovenske identitete in zgodovine. Z gradnjo planinskih koč in osvajanjem novih, še neznanih terenov, se je krepil patriotizem in vzpostavila so se prostovoljna planinska društva, ki še danes skrbijo za planinsko infrastrukturo, ozaveščanje planincev, organizirajo različne izlete in usposabljanja ter krepijo skupnost. O organizaciji planinstva v Sloveniji, o napotkih za začetnike ter o predlogih za spomladansko/poletne pohode sem se pogovarjala s Katjo Štucin. Prijetna sogovornica je članica Mladinske komisije, planinska vodnica ter članica lokalnega društva Ljubljana-Matica, predvsem pa velika ljubiteljica gora. 

Organizacija planinstva v Sloveniji

V Sloveniji imamo okoli 300 planinskih društev, vsa pa so povezana v Planinsko zvezo Slovenije (PZS). Na lokalnem nivoju društva organizirajo izobraževanja (o prvi pomoči, vremenu v gorah,…), skrbijo za koče, urejajo poti in markacije, organizirajo pa tudi raznorazne aktivnosti (pohode, tabore, kolesarjenje,…) za mlade in mlade po srcu. Aktivnosti se izvajajo tudi pod okriljem PZS. Pomemben del planinstva pa je tudi druženje, saj so izleti varnejši in zabavnejši ob prijetni družbi. Ko se priključimo lokalnemu planinskemu društvu, smo avtomatsko tudi člani PZS, katere odsek je tudi Mladinska komisija, ki skrbi za vse aktivnosti povezane z mladimi. 

Mladinska komisija ja namenjena dijakom in študentom in organizira izlete ter aktivnosti namenjene povezovanju mladih planinskih navdušencev iz cele Slovenije. Izlete nadzirajo vodniki, dejavnosti PZS so za študente tudi brezplačne. 

Po besedah sogovornice dandanes društva težko pridobivajo nove člane, obstoječi pa so večinoma starejši. Ker je delo PZS mladim bolj neznano, skušajo preko socialnih omrežij in spletne strani v svoje vrste povabiti čim več mladih, ki so radi v naravi, družbi in bi poskusili nekaj novega. 

Za več informacij, si preberite:  https://www.pzs.si/ ter povprašajte pri svojem krajevnem društvu 😊

Planinstvo in trajnost

Že sama planinska kultura je naravnana okolju prijazno. Če le lahko, se na izlet odpravimo z vlakom, avtobusom ali kolesom oziroma se razumno porazdelimo po avtih. Hodimo po označenih poteh, da ustvarjamo čim manj t.i. bližnjic, ki velikokrat predstavljajo velike erozijske površine na pobočjih. Ko smo v naravi, moramo spoštovati tudi rastline in živali s tem, da ne kričimo, trgamo rož ali mečemo kamenja. Pomembno je, da se vse smeti, ki smo jih s seboj prinesli (tudi olupki),  odnesejo v dolino.

 Nasveti za začetnike

  • Izbiraj cilje, ki ustrezajo tvojim sposobnostim.
  • Pojdi z nekom, ki je v planinarjenju že izkušen. (npr. vodnik planinskega društva) oz. ki dobro pozna pot.
  • Dobro si poglej pot, s seboj imej vedno tudi zemljevid in prenosno baterijo. 
  • Vedno bodi pripravljen/a na spremenljivo vreme s primerno opremo (dobri čevlji, anorak).
  • Spoštuj naravo in druge planince.

Ideja za enodnevni izlet: Altemaver ali Ratitovec (1678 m) na Gorenjskem

Sogovornica za spomladansko/poletni izlet priporoča lahkoten pohod, ki nas bo pripeljal do čudovitega razgleda in prijetne Krekove koče. Izhodišče je v Prtovču, kjer se parkira pri cerkvici Marije Pomočnice, do vrha pa lahko pridemo po več poteh oziroma naredimo krožno turo. Pot je enostavna do srednje težka in nam do vrha vzame približno dve uri časa. (https://www.hribi.net/gora/altemaver_ratitovec/21/1310


Piše: Leoni Jošt

[Poletno branje] Umetnostna terapija in intervju z Jernejo Munc

Umetnostna terapija je eden izmed najbolj uporabnih in učinkovitih terapevtskih pristopov, saj združuje psihologijo in ustvarjalni proces za spodbujanje čustvene rasti in zdravljenja. Gre za večumetnostni ali intermodalni pristop k psihoterapiji in svetovanju, ki našo prirojeno željo po ustvarjanju. Predvsem je za tiste, ki težje izražajo svoja čustva, do česar velikokrat pride pri posameznikih s travmatično izkušnjo, saj pogosto niso v stiku sami s sabo in s svojimi čustvi (Psychology Today 2017). 

Raziskave so pokazale, da travma bistveno spremeni sposobnost ljudi, da so usklajeni s seboj in z drugimi, kar zahteva integracijo telesnih čutil (vida, sluha, dotika in ravnotežja) (Murphy 2021, 15). Tekom umetnostne terapije se klient nauči novih in drugačnih načinov uporabe večinoma neverbalnega jezika ustvarjalnosti za sporočanje notranjih občutkov, ki mu prej niso bili na voljo, če je o njih preprosto razmišljal ali govoril (Psychology Today 2017). Pravzaprav so se skozi zgodovino umetnosti prek raznih obredov, ritualov ali tradicij uporabljale za odziv na travmo, da bi telesu vrnili celovitost in zdravje (Dooley 2022, 26). 

 

Tehnike izrazne umetnosti je mogoče tudi uspešno integrirati za izboljšanje terapevtskih modelov, kot je npr. kognitivno vedenjska terapija in terapija osredotočena na travmo. Nekatere glavne izrazne umetniške tehnike, ki bi jih lahko vključili v kognitivno vedenjsko terapijo ali terapijo osredotočeno na travmo, so a) uporaba kreativnega pisanja (npr. vodenje dnevnika, poezija, spodbudne kartice, priprava knjige, javna obvestila ), b) vizualne umetnosti (npr. slikanje, risanje, kolaž, barvanje mandal), c) drama (npr. igre, lutkovne predstave, informativne oddaje za izmenjavo psiho pedagoških informacij), d) ples/gib (npr. raztezanje, joga, metaforični ples) in e) glasba (npr. ustvarjanje pesmi, poslušanje in deljenje pesmi, ki predstavljajo čustva, gibanje ob glasbi) (Wymer et. al 2020, 131−132).

INTERVJU Z JERNEJO MUNC

Kaj je umetnostna terapija in v čem se razlikuje od običajne pogovorne terapije?

Ko pride klient k terapevtu išče odgovore za svoje težave pri neki drugi osebi. Pri umetnosti je tukaj vmes še dodatno orodje, saj nastane trikotnik. Klient pride z neko težavo, potem je tukaj orodje, gre narediti nek umetniški izdelek preko katerega sam pride do odgovorov zase. Terapevt daje manj direktnih usmeritev, meni je to zelo blizu, zdi se mi, da je na nek način klient lahko bolj opolnomočen in ponavadi so te odgovori boljši, ko pridejo iz klienta samega. Načeloma pa menim, da ima kapaciteto vsak, da poišče odgovore zase. Saj ni samo to, ampak se to zelo dobro povezuje s socialno delavskimi, socialno pedagoškimi pristopi, ki pravijo, da je uporabnik ekspert za lastno situacijo, saj najbolje ve kaj doživlja, kaj je dobro zanj in kaj ne, jaz mu mogoče samo pomagam priti do tega. Tukaj je še eno orodje, ki predvsem meni kot terapevtki v bistvu olajša delo. Vključeno je umetniško izražanje na katerikoli način, kar pri pogovornem ni, je pa pogovor nujno tudi sestavni del takega srečanja, vedno se s pogovorom začne in s pogovorom tudi zaključi, ker se vedno pride na to kako se nekaj, kar se je zgodilo navezuje na klientovo življenje, kaj lahko iz tega ven dobi. Tega ne uporabljam pri vseh, ker nekateri klienti tega ne želijo. Ampak, če je to glavno orodje, seveda pogovor je še, vendar je večji del srečanja namenjen ustvarjanju izdelka, delu z uporabo različnih modalitet. Če se npr. naredi nek likovni izdelek, se potem s tem kaj to je dela lahko več srečanj. Ne pogovarja se le o izdelku ampak se ga uporabi, kot metodo, raziskuje se npr. elemente tega izdelka in potem klient postane en del tega umetniškega dela, vzpostavi dialog s tem, ga razstavi, naredi nekaj novega vedno z nekim smislom. 

 

Kdo ima lahko koristi od umetnostne terapije?

Kdorkoli, ni nič omejeno, tisti, ki si želi preizkusiti ta način. Jaz to metodo uporabljam predvsem, ko je nekdo zelo v glavi, ko nima dobrega stika s tem kaj se na čustvenem področju dogaja, ali ko zelo racionalizira vse, takrat definitivno uporabim nekaj takega. Saj s tem načinom veliko hitreje prideš v stik z nezavednimi vsebinami, praktično vedno. Tudi, če klient ne želi iti tja, bo umetnost to vedno potegnila ven, tudi npr. ko je težava pri stiku s telesom. 

 

Katere vrste umetniških materialov se uporabljajo pri umetnostni terapiji?

Karkoli, lahko je zelo veliko različnih materialov na voljo ali samo list papirja, tudi če je zelo malo materialov se lahko nekaj naredi, ni pa nobene omejitve. Po navadi je dobro, da je veliko različnih materialov, včasih se uporabljajo lahko tudi naravni materiali.

 

Ali lahko nekdo sodeluje v umetnostni terapiji, tudi če se nima za “umetnika”?

Ja, ponavadi je tako, če je nekdo umetnik ali je izobražen na področju umetnosti je to lahko potem celo ovira, ker je preveč osredotočen na to kaj bo nastalo, ali bo to dovolj dobro, ali bo imelo neko umetniško vrednost, ali se preveč osredotočajo na kompozicijo, kako nekaj z umetniškega vidika deluje, kar je za terapijo z umetnostjo popolnoma ne relevantno. Karkoli nastane tekom tega procesa je dobro za ta namen in se mogoče osebe, ki tega znanja nimajo včasih lažje prepustijo. 

 

Kako lahko umetnostna terapija pomaga nekomu, ki je doživel travmo?

Tukaj sem zelo previdna, ker gre uporaba umetniških pristopov zelo hitro čez obrambne mehanizme, ki imajo prav tako svojo funkcijo. Če bi šla prehitro v to lahko pride do tega, da se prekmalu odpirajo določene travmatske vsebine, ki jih oseba mogoče še ni pripravljena procesirati in bi se s tem njeno stanje lahko poslabšalo. Tako, da je pri tem potrebno biti zelo previden, saj imajo tudi obrambni mehanizmi svojo funkcijo. S pomočjo umetnostne terapije lahko na plano pridejo tudi potlačene, nezavedne vsebine. Predvsem se ponavadi zgodi, da po takem srečanju efekt pride za osebo, odziv pride na plano, ko je srečanje že zaključeno, zato to pri nekaterih še posebej previdno uporabljam.

 

Kako umetniško ustvarjanje nekomu pomaga pri izražanju čustev?

Načeloma je to lahko včasih zelo dobro orodje tudi za nekoga, ki ne more ubesediti nečesa, zato, ker umetnost sama po sebi je zelo nabita s čustvi, prihaja iz čustvenega sveta, tudi uporaba barv je praktično vedno povezana s čustvi. Jaz nikoli ne interpretiram kaj je klient naredil, vedno je klient gospodar svojega dela, on pove ali je nekaj povezano z nekim čustvom, kaj to je, lahko sugeriram, mene spominja na to, a misliš, da bi bilo lahko to s tem povezano, ampak nikoli ne trdim, da je temu tako. Vedno je klient tisti, ki pove ali to je ali ni.

 

Kakšna je vloga likovnega terapevta med umetnostno terapijo?

Usmerjanje procesa, včasih pomoč, včasih postavljanje pomembnih vprašanj, skupno ustvarjanje. Različno.

                                                                                                      

                                                                                                      Avtorica članka: Nika Bavdek

VIRI

Dooley, Allison. 2022. Exploring the Benefits of Expressive Arts Therapy with Survivors of Sexual Violence, A Literature Review. Expressive Therapies Capstone Theses 604. 

Murphy, Jennifer. 2021. The Role of Community in Meaning Making: Storytelling in Expressive Arts Therapy With Narrative and Traumatic Memory in Domestic Violence and Sexual Assault. Expressive Therapies Capstone Theses 420. 

Psychology Today. 2017. Expressive Arts Therapy. 25. aprila. Https://www.psychologytoday.com/us/therapy-types/expressive-arts-therapy.

Wymer, Brooke, Jonathan Ohrt, Danielle Morey in Sierra Swisher. 2020. Integrating Expressive Arts Techniques Into Trauma-Focused Treatment With Children. Journal of Mental Health Counseling 42, št. 2: 124−139.