Podelili smo nagrade za diplomske in magistrske naloge o prihodnosti slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva

V torek, 25. novembra 2025, smo podelili nagrade raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, ki smo ga pripravili v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!. Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih v raziskovanju ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. 

Prijavljene naloge so obravnavale raznolike teme: lokalno pridelavo hrane, prehransko politiko, samooskrbo, agroekološke pristope ter družbene vplive na prehranske verige. Na dogodku smo razglasili nagrajence v dveh kategorijah (diplomska in magistrska dela), predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane. 

Zmagovalci so bili: v kategoriji magistrskih nalog Maruša Štangar (3. mesto – Tehnologija izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njena uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji), Žan Mongus (2. mesto – Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju) in Vida Žuža (1. mesto – Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju), in v kategoriji diplomskih nalog Nika Hozjan (3. mesto – Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera), Neža Jenko (2. mesto – Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja mestne občine Ljubljana) in Anja Blokar Islamović (1. mesto – Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov).

V kategoriji magistrskih nalog je prvo mesto prejela Vida Žuža z raziskavo Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju. Drugo mesto je osvojil Žan Mongus z nalogo Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju, tretje pa Maruša Štangar, ki je raziskovala Tehnologijo izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njeno uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji.

Med diplomskimi nalogami je prvo mesto pripadlo Anji Blokar Islamović za nalogo Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov. Drugo mesto je osvojila Neža Jenko z raziskavo Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana, tretje pa Nika Hozjan z nalogo Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera.

 

»Natečaj za raziskovalne naloge je pokazal, kako so mladi že aktivni pri odpiranju inovativnih rešitev, ki naslavljajo različne vidike slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva. Predvsem smo prek prijav zaznali konkretne tematike, ki smo jih opazili tudi med izvajanjem drugih aktivnosti v sklopu projekta. Mladi so lahko pomemben most med inovativnostjo, znanostjo in akcijo za konkretne rešitve na področju prehranskih sistemov in kmetijskih praks.« je povedala predsednica Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora. 

Natečaj je potekal v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, s katerim povezujemo mlade iz mestnega in podeželskega okolja ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj za bolj trajnostne prehranske sisteme. Skozi interaktivne aktivnosti so mladi pridobili vpogled v pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvili in nadgradili razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Prek vseh aktivnosti so udeleženci razvijali kritično razmišljanje o tem, kako potrošnja posameznika vpliva na bolj trajnostne in lokalne prehranske odločitve. V projektu nas čaka še oblikovanje Manifesta mladih o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bo služil kot osnova za zagovorniške aktivnosti in pogovore z odločevalci. Na ta način želimo s projektom opolnomočiti mlade, da postanejo aktivni soustvarjalci trajnostne prihodnosti prehrane in kmetijstva.

»Včasih je prav pogum tisti, ki ga najbolj potrebujemo. Na primer pri temah, kot je Mercosurjev sporazum. Ta sporazum ni zgolj politični dokument – njegove posledice lahko občutimo slovenski kmetje, potrošniki in celotno podeželje. Ne moremo govoriti o trajnostni prehrani in kakovostni lokalni hrani, hkrati pa dovoliti, da nas preplavijo izdelki, ki ne sledijo našim standardom, tradiciji in razumevanju varne hrane. Mladi moramo biti glasni, ko gre za našo prihodnost – in ko gre za zaščito tistih, ki skrbijo za našo hrano.« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

Kot strokovnjaki z različnih področij smo se medsebojno dopolnjevali, kar je omogočilo bolj celostno zasnovo projekta in širši doseg. Takšna interdisciplinarnost spodbuja ustvarjalnost, krepi kakovost odločitev in vodi do rezultatov, ki jih posamezna disciplina ne bi mogla doseči sama. Zato vključujemo tudi mnenja mladih z različnih področij, ki bodo soustvarila Manifest mladih o trajnostnih prehranskih sistemih.

Predsednica okoljske organizacije Focus, Živa Kavka Gobbo, je poudarila pomen sodelovanja, vključevanja in raziskovanja z mladimi na področju nujnih sprememb nevzdržnega prehranskega sistema, kot ga poznamo danes. »Zato se pri opozarjanju na nepravičnosti globalnih vrednostnih verig s hrano povezujemo z mladinskimi in kmetijskimi organizacijami. Želimo pokazati, da nam je mar in da so naše zahteve utemeljene na znanstvenih podatkih. Verjamemo, da je sistem, ki temelji na pravičnosti in okoljski vzdržnosti, edina smiselna pot naprej.«



Podelitev nagrad za raziskovalni natečaj: “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”

Z veseljem vas vabimo na podelitev nagrad raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, organiziranega v okviru projekta Glasmladih: Brez kmetij se ne da živet!

Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. Prijavljene naloge so obravnavale teme lokalne pridelave hrane, prehranske politike, samooskrbe, agroekološke pristope idr.
Na dogodku bomo razglasili nagrajence natečaja, predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane.

Kdaj in kje?

LOKACIJA: Impact Hub Ljubljana, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
DATUM IN URA: 25. november 2025, 13.00–15.00

Program dogodka: Vabilo na podelitev nagrad Raziskovalni natečaj!

Dogodek bo priložnost za povezovanje raziskovalcev, študentov, mentorjev in vseh, ki verjamejo, da so mladi ključ prihodnosti.

Veselimo se srečanja z vami, vaših idej in skupnega pogleda na lokalno prehrano ter trajnostno kmetijstvo!

Ekipa projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!

VABILO NA OTVORITEV RAZSTAVE NATEČAJA ONA V SRCU POLJA

Z veseljem vas vabimo na odprtje fotografske razstave natečaja Ona v srcu polja, ki ga pripravljamo v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet.

Z natečajem smo želeli spodbuditi razmislek o enakopravnosti spolov in trajnostni prehrani skozi umetnost. Izpostavili smo vlogo ljudi, ki skrbijo za hrano, naravo in skupnost, ter poudarili raznolikost v kmetijstvu –področju, kjer ni prostora za stereotipe, temveč za sodelovanje in vključevanje. Ob tej priložnosti bomo razglasili nagrajence in predstavili izbor fotografij mladih ustvarjalcev.

Odprtje razstave bo v torek, 1. julij 2025, ob 17.00 v Mladinskem centru Celje (Mariborska cesta 2, 3000 Celje, Slovenija).

Ob prijetni glasbeni spremljavi dueta Mance Fekonja in Petra Mandelj Mejača, si boste lahko ogledali razstavljene fotografije, poklepetali z ustvarjalci in se posladkali ob pogostitvi.

PROGRAM:

17.00–17.30 | Zbiranje in glasba v živo

17.30–18.00 | Razglasitev nagrajencev, podelitev nagrad in ogled razstave

17.30–18.30 | Pogostitev z glasbenim ozadjem v živo
od 18.30 naprej | Druženje in povezovanje gostov

Pridružite se nam ob sprehodu srčnega polja, ki ga bodo za vas pričarali mladi, ob spremljavi glasbe in dobri družbi!

Upamo, da se vidimo.

Ekipa projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!

Od potrošnje k povezanosti

Koliko drugih asociacij se vam utrne, preden ob besedi “božič” pomislite na darila? Praznikov si brez daril skoraj ne znamo predstavljati. V krščanstvu je obdarovanje najprej povezano s simboliko daril, ki so jih sveti trije kralji prinesli Jezusu ob njegovem rojstvu (zlato, kadilo in milo). V Sloveniji je otrokom dolgo časa darila prinašal Miklavž 6. decembra, v Jugoslaviji pa Dedek Mraz, vendar sta danes obe tradiciji skorajda izrinjeni pod vplivom angloameriške kulture. Popularizacija božičnih dreves, kokalinega Božička in razne božične pesmi, ki jih poznamo iz filmov in reklam, so poskrbeli, da božič danes tako močno povezujemo z (morda) pretiranim obdarovanjem.

Po eni strani je obdarovanje povezano z izražanjem ljubezni in hvaležnosti do naših bližnjih, ki jim s pozornostmi decembra pokažemo, da jih imamo radi. A je bila ta praksa v zadnjih letih izkoriščena s strani kapitalizma in komercializacije. Evforija nakupovanja se začne že pred prazničnim mesecem, s črnim petkom, ko nas številni popusti, akcije in nenehno bombardiranje z idejami za darila spremljajo vse do konca leta, da vsako leto občutimo vedno večji pritisk pri iskanju (popolnih) daril. Za marsikoga darila postanejo obveznost. Dajejo nam občutek, da bo *ravno ta izdelek* popolno darilo, ki bo popolnoma osrečil naše najbližje. Reklame z velikimi nasmehi nam kažejo, da bodo proizvodi prinesli toplino in ljubezen. Sprašujemo se, kaj kupiti svojim prijateljem in družini, da zadovoljimo idejo o popolnem božiču? Za nas takšna podoba praznikov pomeni večjo potrošnjo, za prodajalce pa masten zaslužek.

Morda je čas, da naredimo korak nazaj in se vprašamo, kaj želimo s svojimi darili zares sporočati. Si res želimo podpirati in spodbujati potrošniško idejo božiča, ki ima močan negativen vpliv na okolje? Ta gotovo ni potrebna, da dosežemo svoj resnični cilj, ki je izražanje ljubezni.

Obdarovanje je v naši družbi in kulturi že tako globoko zakoreninjeno, da imamo pogosto občutek, da gre za nujnost, ki jo naši bližnji od nas pričakujejo. Zato smo se mlade odločili vprašati, kaj si od prijateljev želijo za božič. Odgovorili so:

  • Čas skupaj🧡
  • Njihov čas
  • Da se vsi skupaj dobimo ali pa gremo kam, samo da se imamo fajn😅
  • Denar
  • Njihovih objemov!
  • Njihovega časa!
  • Da si vzamejo čas, da smo na kupu❤️ Kak večer ob družabnih igrah!
    (Citirali smo vse podane odgovore s slovničnimi popravki.)

Sporočilo je jasno. Večina med nami si za praznike preprosto želi le družbo prijateljev in družine. Namesto iskanja daril in pretiranega nakupovanja lahko svojo energijo usmerimo v to, da podarimo tisto, kar je vredno največ – čas in ljubezen. Razumemo, da je korak stran od daril lahko strašen, saj imamo občutek, da jih od nas vsi pričakujejo. A je odziv mladih gotovo signal, da ta niso nujna. Letošnji prazniki so lahko priložnost, da s prijatelji ustvarite novo tradicijo – brez daril, a z iskrenim dogovorom za skupno druženje in pristno povezanost.

Viri