Oznaka: okolje

SZJ: Strokovnjaki pred Marihuana maršem: razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitih

Ljubljana, 22. april 2026 – Ob napovedanem Marihuana maršu, ki ga jutri v Ljubljani organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), se ponovno odpira razprava o legalizaciji konoplje in njenih vplivih na družbo. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ob tem ponovno opozarjamo, da mora biti vsaka javna razprava o tej temi utemeljena na znanstvenih dokazih, z ozirom na dolgoročne učinke na javno zdravje, zlasti zdravje mladih. Pri legalizaciji konoplje ne gre zgolj za vprašanje individualne svobode, temveč kompleksno javnozdravstveno odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

 

SLOVENSKI MLADOSTNIKI GLEDE RABE KONOPLJE V EVROPSKEM VRHU

Najnovejši rezultati evropske raziskave ESPAD (2024)[1] kažejo, da se je uporaba konoplje med mladimi v zadnjih letih v povprečju nekoliko zmanjšala, razširjenost pa je kljub temu visoka. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana substanca v evropskih državah med mladimi. Še posebej zaskrbljujoči so podatki za Slovenijo, ki se v številnih ključnih kazalnikih uvršča v sam evropski vrh. Medtem ko je v evropskem povprečju konopljo kot lahko dostopno ocenilo 12 % mladih, odstotek ocene slovenskih mladostnikov dosega kar 41 %, kar Slovenijo skupaj z Norveško uvršča med državi z najvišjo vrednostjo v Evropi. Enako zaskrbljujoč je podatek, da se je v Sloveniji z uporabo konoplje srečalo že 18 % mladih, medtem ko evropsko povprečje znaša 12 %. Prav tako se v Sloveniji pojavlja visok delež mladih, ki se uvrščajo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem (kar 5,9 % v primerjavi z evropskim povprečjem, ki dosega 3,4 %), kar pomeni, da uporaba presega občasno rabo in predstavlja visoko tveganje za negativne zdravstvene in psihosocialne posledice posameznika. (ESPAD, 2024).

Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, opozarja: »Mladi danes odraščajo v okolju, kjer se zaznava tveganj hitro spreminja. Če družba pošilja signale, da je uporaba konoplje sprejemljiva ali celo normalna, lahko to hitro izniči napore zadnjih let na področju preventive.«

Podatki iz tujine dodatno potrjujejo, da je razprava o legalizaciji vse prej kot enostavna. Dolgoročni evropski trendi kažejo, da se je uporaba konoplje med odraslimi v zadnjih dveh desetletjih povečala, pri čemer večino uporabnikov predstavljajo mlajši odrasli. Obenem raziskave opozarjajo na povezavo med uporabo konoplje in drugimi tveganimi vedenji ter porastom uporabe drugih prepovedanih drog, na primer kokaina. Slovenija se glede na oceno mladih o dostopnosti kokaina, uvršča nad evropsko povprečje. Več kot 20 % mladih meni, da je kokain lahko dostopen, v primerjavi z evropskim povprečjem, ki dosega 13 %. (ESPAD, 2024).

LEGALIZACIJA IN LIBERALIZACIJA RABE KONOPLJE NEGATIVNO VPLIVATA NA VARNOST IN ZDRAVJE DRUŽBE

Izkušnje držav, ki so konopljo legalizirale ali liberalizirale, razkrivajo številne neželene posledice – od večje dostopnosti in normalizacije uporabe do porasta težav z duševnim zdravjem ter povečanja števila prometnih nesreč in hospitalizacij.

»V prometni varnosti velja zelo jasno pravilo, da vsaka snov, ki vpliva na zaznavanje, reakcijski čas in presojo, povečuje tveganje za prometne nesreče. Konoplja pri tem ni izjema. Če se povečuje dostopnost in normalizacija uporabe, to pomeni tudi večjo verjetnost vožnje pod vplivom, zlasti med mladimi,« izpostavlja David Razboršek, direktor Zavoda Vozim.

Še posebej zaskrbljujoč je razvoj izdelkov z visoko vsebnostjo psihoaktivne učinkovine THC. Tovrstni izdelki so bistveno močnejši kot pred desetletji, s tem pa predstavljajo večje tveganje za razvoj zasvojenosti ter duševnih motenj.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija poudarja, da »ne govorimo več o isti snovi kot nekoč. Današnji izdelki so močnejši, dostopnejši in pogosto tudi bolj agresivno trženi, kar predstavlja dodatno tveganje za mlade.«

Raziskave kažejo, da je uporaba konoplje povezana tudi z duševnim zdravjem, saj povzroča večje tveganje za anksioznost, depresijo in psihotične motnje, še posebej pri mladih, katerih možgani se še razvijajo. Uporaba v obdobju adolescence je povezana tudi s slabšimi učnimi dosežki, večjo verjetnostjo opustitve šolanja in dolgoročnimi posledicami v socialnem razvoju.

VLAGANJE V SISTEMATIČNO PREVENTIVNO DELO JE KLJUČNO

Pozitivni trendi med mladimi, torej zmanjšanje uporabe konoplje med mladimi v zadnjem obdobju, so rezultat dolgoletnega vlaganja v preventivo – od učinkovitih programov v šolah do širših javnozdravstvenih kampanj. Prav ti ukrepi prispevajo k boljši informiranosti mladih in večji zaznavi tveganj, povezanih z uporabo drog.

To prepoznava tudi Franc Zalar, predsednik ZKNB, ki poudarja: »Slovenija je na področju preventive naredila pomembne korake naprej. To ni naključje, temveč rezultat sistematičnega in strokovnega dela. Zato je ključno, da teh dosežkov ne ogrozimo z nepremišljenimi odločitvami.«

POZIV K ODGOVORNI RAZPRAVI

Ob tem opozarjamo tudi na širši družbeni kontekst. Legalizacija konoplje ni zgolj vprašanje individualne svobode, temveč kompleksna javnozdravstvena odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

»Razprava o legalizaciji konoplje mora vključevati vprašanja javnega zdravja, socialnih posledic in zaščite ranljivih skupin. Brez tega sprejemamo tvegane odločitve, ki imajo lahko dolgoročne negativne posledice,« dodaja Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni zato pozivamo k odgovorni, vključujoči in na znanstvenih dokazih temelječi razpravi, ki bo presegla poenostavljene delitve in upoštevala kompleksnost področja. Namesto hitrih zakonodajnih sprememb je ključno, da se nadaljuje z vlaganjem v kvalitetno preventivo, zgodnje intervencije ter podporo mladim pri spopadanju z izzivi sodobnega časa.

»Če želimo varovati zdravje prihodnjih generacij, moramo vlagati v tisto, kar dokazano deluje – v preventivo, izobraževanje in podporo mladim. To je pot naprej,« zaključuje Mihaela Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

*****

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki (031) 880-520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

[1] European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs (ESPAD) 2024, dostopno na https://www.espad.org/espad-report-2024. V raziskavi so sodelovale osebe, ki so v koledarskem letu dopolnile 16 let.

GLAS MLADIH: LOKALNA IN TRAJNOSTNA PREHRANA V SLOVENIJI – 1. DEL

Zaključuje se projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet – Ponovni zagon prehranskega sistema: mladi za okolju in družbi odgovorno prihodnost hrane, s katerim so Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj želeli nasloviti čim več sistemskih izzivov, s katerim se sooča slovensko kmetijstvo na področju lokalne in trajnostne prehrane, pri tem pa pridobiti vpoglede mladih iz podeželskih in mestnih okolij.

Projekt je preko različnih aktivnosti, ki so vključevale študijske obiske kmetij, pogovorne večere, fotografsko razstavo, raziskovalni natečaj in kampanjo o lokalni trajnostni prehrani, vodil do oblikovanja Manifesta o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji, ki združuje ključne ugotovitve in predloge mladih ter drugih vključenih deležnikov. Pripravljen Manifest, je hkrati zagovorniški dokument in prikaz ključnih izzivov in rešitev. V 1. delu članka povzemamo ključne točke glede promocije in izobraževanja ter dostojnosti podpornega okolja, v 2. delu pa se bomo posvetili odpornosti in prilagajanju kmetijstva ter prehranski varnosti in dodani vrednosti kmetijstva.

Promocija in izobraževanje na področju kmetijstva

Promocija in izobraževanje sta ključna vzvoda za dolgoročen prehod v bolj trajnostne, odporne in lokalno usmerjene prehranske izbire, saj so te odraz širšega razumevanja hrane, kmetijstva in prehranskih sistemov, ki se oblikuje skozi izobraževanje, javni diskurz in družbene prakse.

V Sloveniji lahko opazimo primanjkljaj sistematičnega izobraževanja o prehranskih sistemih. V anketi, kjer je sodelovalo 254 udeležencev s povprečno starostjo 17,8 let, večina mladih poroča, da so o trajnostni in lokalni prehrani imeli omejeno ali površno znanje. Otroci, mladi in širša javnost pogosto nimajo osnovnega razumevanja o tem, kje in kako se hrana prideluje, kakšna je vloga kmetov ter kako so prehrana, zdravje in okolje medsebojno povezani. Posledica sta odtujenost med potrošniki in kmeti ter nizko zavedanje pomena lokalne pridelave hrane za prehransko varnost, podeželje in krajino. Hkrati analize učnih načrtov osnovnih šol kažejo, da so kmetijske teme pri predmetih slabo zastopane. Kmetijske vsebine je sicer mogoče vključevati posredno, znotraj operativnih učnih ciljev, vendar le, če jih učitelji v ciljih prepoznajo in se za to zavestno odločijo. 

Trajnostna in lokalna prehrana je pogosto razumljena in predstavljena kot dražja izbira, pri tem se spregleda dolgoročne družbene, okoljske in zdravstvene stroške konvencionalne prehrane. Opazili smo, da mladi slabo razumejo pojem prehranske varnosti, hkrati pa redko razmišljajo o trajnosti prehrane. Poleg tega je sam poklic kmeta za mlade pogosto predstavljen kot fizično naporen, slabo plačan in brez perspektive, kar zmanjšuje zanimanje mladih za kmetijstvo in sorodne poklice.

V Manifestu je zato pripravljen nabor predlaganih rešitev, ki se osredotočajo na krepitev izobraževanja in promocije na vseh ravneh – delo preko pobud, promocijskih aktivnosti, učnih modulov in podobno. Predlagano je tako sistematično formalno izobraževanje kot povezovanje z organizacijami, ustanovami in lokalnimi kmetijami ter skupnostmi. Vsebine morajo biti strokovne, hkrati pa je nujno zagotoviti njihovo dolgoročno podporo in večjo prepoznavnost. Vrednost hrane je potrebno jasno komunicirati ter krepiti razumevanje prehranske varnosti in vloge lokalnih pridelovalcev. Pozornost je potrebno nameniti tudi predstavljanju podobe kmetijstva ter kmeta kot družbeno pomembnega področja.

Dostojnost in podporno okolje

Trajnostni prehranski sistemi niso možni brez dostojnih pogojev za delo in življenje kmetov, ki vključujejo socialne, ekonomske in družbene vidike.

Nujna je dohodkovna in socialna varnost kmetov in kmetic, ki je v praksi pogosto negotova – slovenski kmetje se pogosto soočajo z nepredvidljivimi dohodki zaradi nihanja cen, vremenskih ekstremov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa imajo v prehranski verigi šibko pogajalsko moč. Poleg tega jim zakonodaja ne omogoča zavarovanja za brezposelnost. Povprečni dohodek kmetov je nižji od povprečja drugih sektorjev.

Poleg ukrepov za dohodkovno in socialno varnost kmeta in kmetice je nujna tudi generacijska prenova, saj je v Sloveniji le 3,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar 43,4 % pa jih je starejših od 65 let. Potrebna je tako ohranitev in krepitev ukrepov SKP za mlade kmete kot medgeneracijski prenos znanja in finančni instrumenti za mlade kmete. Posebno podporo je treba poleg mladim nameniti tudi ženskam, ki so temelj delovanja družinskih kmetij, a je njihov prispevek pogosto sistemsko podcenjen in premalo viden.

Ker je delo na kmetiji pogosto samotno in je socialna mreža bistveno manjša kot v ostalih službah, hkrati pa je ne obstaja ločnica med delom in prostim časom, je pomembno zaščititi tudi duševno zdravje kmetov in kmetic ter kakovost življenja na kmetiji. Duševne stiske so na podeželju močno stigmatizirane, ljudje so hitreje izpostavljeni predsodkom, kmetijski poklic sodi med najbolj ogrožene glede samomorilnosti, dostop do strokovne pomoči pa je omejene. Potrebne so rešitve tako na ravni posameznika, kot na ravni lokalne skupnosti in sistema.

Dostop do ključnih virov, kot so kakovostna kmetijska zemljišča, kapital, znanja in podpornih mehanizmov, je za mnoge, zlasti mlade, vse težji. Kmetije, posebej manjše in mlajše, se poleg tega soočajo z naraščajočimi podnebnimi in tržnimi tveganji. V Manifestu zato predlagajo vzpostavitev zemljiških skladov, razvoj prilagojenih finančnih instrumentov in zavarovalnih shem ter vlaganje v znanje in preventivo.

Več o Manifestu in projektu

Več o pomembnih točkah Manifesta si lahko preberete v 2. delu članka ali pa si za podrobnosti preberete celoten Manifest.

Projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet je bil financiran s strani Društva Focus (v okviru projekta Re:boot, ki ga sofinancira Evropska komisija).

Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski, pedagoški delavci in ostali, ki delate z mladimi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na okolje, v katerem živite ter na zdravje in zdrav življenjski slog mladih. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja in trajnostnosti.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Z nami bodo govorci iz Inštituta za zdravje in okolje, Medicinske fakultete, ter drugi partnerji iz Partnerstva za okolje in zdravje 3.0 (Mladinski svet Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo mladih geografov Slovenije, Youth Health Organisation in Skavti)

Program 

Podroben opis programa najdete TUKAJ.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Pedagoškim delavcem, ki želijo poglobiti znanje razumevanja izzivov, s katerimi se mladi srečujejo.
  • Ostalim profilom, ki delajo z mladimi.

Kdaj in kje?

    • Datum: 23.–26. september 2025 (začetek v torek ob 16.00, zaključek v petek ob 17.00).
    • Lokacija: Celje
    • Nočitev: program je večdneven, s pričetkom v torek ob 15.00 in zaključkom v petek ob 17.00 – v kolikor bi potrebovali nastanitev, vam jo lahko nudimo.

Prispevek:

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je prispevek na udeleženca 20 €. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 16. 9. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe! 🌟
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

Usposabljanje je del programa, ki ga sofinancira  Ministrstvo za zdravje.


 

Brez izgovora na Radiu Prvi!

Na Radiu Prvi so v oddaji Gymnasium gostovali Aja, Aleksander, Eva in Manca. Pogovarjali so se o zgodovini organizacije in viziji prihodnosti:

“Prvi cilj je, da organizacija obstane in raste in da je še vedno prostor, kjer lahko mladi razvijajo svoja razmišljanja v takem varnem okolju, vplivajo na odločevalce in na pač generacije otrok in mladih. Na drugi strani pa si želimo, da Brez izgovora Slovenija, ki je pač nastalo na slovenski obali, zraste v mednarodno organizacijo. In tukaj v bistvu smo začeli to tudi že delati.” – Manca Kozlovič

Prisluhnite mladih, ki ne ostajajo tiho – pogovarjali so se o temah, ki jih najbolj zadevajo: duševno zdravje, samopodoba, odvisnosti, nasilje, vpliv družbenih omrežij in pomen varnega okolja za osebnostno rast.

“Jaz osebno v svojem poučevanju, v svojem delovanju, v sodelovanju z mladimi velikokrat uberem tako zelo sproščeno noto, vedno poudarim dialog. Meni so te delavnice, ki jih izvajamo, se mi zdijo tudi zelo vredne zato, ker damo mladim prostor, da lahko oni sami pač izrazijo svojo stisko. In zelo rada potem odprem dialog” – Aja Vrenjak

Spregovorili so o mestu mladih v družbi in o lastnih izkušnjah, o tem, zakaj je težko poiskati pomoč in kako pomembno je, da mladi soustvarjajo prostor, kjer so slišani. 

“Mladi težje spregovorijo mogoče predvsem pri bolj ranljivih temah. Če se pogovarjamo na primer o konoplji ali pa o neki drugi drogi, zasvojenosti, je to še vseeno neka tema, ki jo poznajo, so z njo v stiku, ampak ni tako doma kot pa mogoče, ne vem, čustvena pismenost, empatija, kako se pogovarjati, komunikacija, kako lahko izraziti svoja čustva, kako lahko zaznati svoja čustva.” – Aleksander Kolar

Oddaja ponuja vpogled v vsakdanje izzive, s katerimi se soočajo mladi danes, hkrati pa izpostavlja moč skupnosti, zagovorništva in kritičnega razmišljanja.

“Najbolj v ospredju je trikratna planetarna kriza. Torej to je biodiverziteta, podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ter kako te tri stvari vplivajo ena na drugo. Tudi pri Brez izgovora se ukvarjamo s tem, kako te tri stvari pač vplivajo ena na drugo in imamo izobraževanja glede tega. Saj vsi vemo, da mi kot posamezniki, ja, imamo vpliv na okolje, ampak najbolj imajo velika podjetja. Torej imamo pač izobraževanja glede, kako pač poskusiti vplivati kot neka skupnost na njih.” – Eva Holcman

 

 

Prisluhni jim!



Vabilo na mladinsko izmenjavo v Italiji: Green roots – Seeds of change

Se star_a med 18 in 25 let in želiš spoznati  mlade iz različnih držav, ki si delijo vrednote varovanja okolja in zdravega življenskega sloga?  Vabimo te, da se pridružiš mladinski izmenjavi Green Roots: Seeds of Change, ki bo potekalo med 17. in 29. septembrom 2025 v kraju San Martino Valle Caudina v Italiji.

 Kdaj in kje?

  • Prihod: 17 September
  • Odhod: 29 September
  • Lokacija: San Martino Valle Caudina, Italija

Kaj?

Na mladinski izmenjavi Green Roots se bo povezalo 36 mladih iz različnih evropskih držav, ki jih združuje skrb za okolje in strast do zdravega načina življenja. Skupaj bodo raziskovali trajnostne veganske recepte, jih kuhali in delili kulinarične tradicije svojih držav. Udeleženci bodo sodelovali v delavnicah o okolju in dobrem počutju ter v ustvarjalnih aktivnostih, kjer bodo skozi umetnost, ples, fotografijo in meditacijo gradili globlje razumevanje sebe, drugih in narave. Namen izmenjave je spodbujati trajnostne navade, zdravo življenje in medkulturno povezovanje mladih, ki želijo biti sprememba v svetu.

Kdo se lahko prijavi?

  • odprti in radovedni mladi, ki jih zanima raziskovanje veganske prehrane kot dejanja za varovanje okolja in živali, radi spoznavajo nove kulture ter jih navdušujejo področja, kot so kuhanje, fotografija, umetnost, glasba in narava.
  • mladi med 18. in 25. let

Stroški in potovanje:

Stroški nastanitve, prehrane in programa so pokrivani iz projekta Erasmus+, zato je izmenjava za udeležence brezplačna.

Potni stroški: Če si član Brez izgovora ali sodeloval pri vsaj 1 projektu, katerega nosilec je Brez izgovora ti potovanje uredi organizacija. V primeru, da nisi nič od zgoraj naštetega si lahko potovanje kriješ sam in po koncu projekta dobiš prav tako vrnjene stroške potovanja. V primeru, da si ne želiš kupiti svoje karte, ti jo lahko uredi organizacija, vendar v tem primeru nameniš 70€ v obliki kotizacije.

Prijave

Prijavi se prek našega obrazca TUKAJ do 22. julija.

Več informacij

Več informacij najdeš v infopacku ali nam piši na manca.kozlovic@noexcuse.si.



Mladinski dogodek ob svetovnem dnevu zdravja

Vljudno vas vabimo, da se nam v petek, 7. 4. 2023, v prostorih Ministrstva za zdravje (Štefanova 5, 1000 Ljubljana), pridružite ob obeležitvi Svetovnega dneva zdravja. Ob 13ih bo potekalo neformalno druženje ob pogostitvi, uradni del dogodka pa se začne ob 14ih. 

Mladinske organizacije in društva imajo pomembno vlogo na področju zdravja in okolja že vrsto let. Med gosti bodo tudi pomembni odločevalci, katerim želimo predstaviti vaš doprinos k zdravstveni preventivi v Sloveniji in dati priložnost za strukturiran dialog mladih z odločevalci. 

Prosimo, da svojo prisotnost potrdite z izpolnitvijo obrazca (povezava spodaj): 

https://forms.gle/NwuUgQ4omJVqMQLc6

SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.”

Povezave:

VPLIV VOJNIH KONFLIKTOV NA OKOLJE

Po dveh letih boja z epidemijo se je v začetnih mesecih leta 2022 zazdelo, da bomo z virusom uspeli zaživeti v nekakšnem sobivanju in s tem zaživeli tudi svobodnejše in bolj sproščeno življenje. Kljub tovrstnim pričakovanjem se je na žalost zgodil 24. februar 2022 – ruska vojska je prestopila državno mejo suverene Ukrajine in nanjo sprožila obsežen vojaški napad. Zgodilo se je to, o čemer se je dolgo govorilo in grozilo, četudi nismo zares verjeli, da so tovrstni ekscesi na območju stare celine v 21. stoletju še lahko realnost. Kljub dosedanjim krizam, ki jih je doživela Evropa in ki so jo zaznamovale, lahko glede na dogodke, ki so sledili od ruske invazije, rečemo, da smo se 24. februarja zbudili v novi in korenito drugačni Evropi.

Ko je govora o vplivih vojn na bližnjo in širšo okolico, navadno govorimo o presežkih, a žal ne pozitivnih. V primeru ukrajinske krize je razvidno, v kakšne stiske ja pahnjeno prebivalstvo, kako močni begunski tokovi se lahko sprožijo, do kakšnih grozot (tudi vojnih zločinov) lahko prihaja, kako lahko vojna negativno vpliva na prehransko varnost in gospodarstvo regije in celotnega sveta itd. Gotovo so to najbolj očitni učinki vojn, kljub vsemu pa niso edini. Eden od pogosto spregledanih negativnih učinkov vojn je tudi degradacija okolja.

Ko je govora o tem področju, ne smemo pogleda ozko usmerjati zgolj v same konflikte, temveč je potrebna širša percepcija. Globalizacija gospodarstva, komunikacij in drugih področij je poskrbela tudi za globalizacijo vojaškega sektorja in geopolitičnih varnostnih zavezništev. Velesile posledično vzdržujejo orjaške orožarske aparate, ki so že v času miru vse prej kot okolju prijazni. Vojske so namreč veliki porabniki fosilnih goriv, s tem pa v ozračje prispevajo ogromne količine toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Vojska Združenih držav Amerike letno v ozračje izpusti 59 milijonov ton toplogrednih plinov, kar je več kot celotna količina letnih izpustov mnogih industrializiranih držav. Če bi bila vojska ZDA samostojna država, bi se tako z vidika količin emitiranih toplogrednih plinov znašla na 55. mestu in proizvedla več toplogrednih plinov kot npr. Madžarska, Maroko, Finska, Norveška in Peru. Ob tem je potrebno poudariti, da je 70 % izpustov posledica transporta enot in vojaške opreme po svetu.   Kjotski protokol je leta 1997 vojsko ZDA izvzel iz zavez za zmanjšanje izpustov CO2 , kar je sicer popravil Pariški sporazum, ki pa zmanjšanje izpustov vojske ZDA kljub vsemu ni označil kot obvezo. Poudariti je tudi potrebno, da so na voljo zgolj zelo pomanjkljivi podatki o porabi fosilnih goriv za vojaške namene, iz česar lahko sklepamo, da so izpusti toplogrednih plinov v resnici še precej večji.

V času dejanskih oboroženih konfliktov imajo ti na okolje raznovrsten in žal pogosto (a, morda presenetljivo, ne vedno) negativen vpliv. Zračni napadi na biosfero negativno vplivajo zaradi hrupa, ki ga povzročajo tako prevozna sredstva kot tudi detonacija izstrelkov. Mnoge živali imajo v primerjavi z ljudmi boljše razvit sluh, zaradi česar so še bolj podvržene posledicam hrupa. Te so seveda odvisne od trajanja, glasnosti in samih bioloških značilnosti vrst, na splošno pa velja, da so živa bitja deležna močnih poškodb sluha ali oglušelosti. Poleg tega ima hrup tudi negativne psihološke učinke za živali, saj prispeva k manjši stopnji reprodukcije, vpliva na način hranjenja, način obnašanja v življenjskih okoljih itd. Letalski promet vpliva tudi na rušenje naravnega ravnovesja z vnosom tujerodnih invazivnih vrst v okolje, kjer poteka konflikt. Za te vrste je značilno, da jih v določen prostor, kjer prej niso bile prisotne, navadno prinese človek. Tam nimajo naravnih sovražnikov, zato se v primeru uveljavitve divje razmnožujejo in izpodrivajo domače vrste, ki so sicer zaradi evolucijskih zakonitosti prisotne na nekem območju. Izstrelki zračnih plovil v neurbanih okoljih za sabo puščajo tudi povečanje smrtnosti živih bitij in s kraterji degradirano pokrajino, kjer so prsti pogosto onesnažene, površje pa destabilizirano.

Na širitev tujerodnih invazivnih vrst vplivajo tudi pomorske vojaške operacije, ki vrste širijo predvsem z izpusti balastnih voda plovil. Eksplozije v času pomorskih bitk močno vplivajo posebno na tiste morske vrste, ki za svoje življenje uporabljajo sluh. Prizadeti so predvsem delfini in kiti, ki lahko doživijo krvavitve iz čutil za sluh, zaradi zmedenosti pa ni neobičajno, da te vrste tudi masovno nasedajo na morski obali. Zaradi pritiska, ki je posledica eksplozij, lahko mehanske poškodbe seveda doživijo tudi druga živa bitja (ribe, ptice itd.). Pomorski spopadi sicer ne prinašajo le negativnih učinkov. V času druge svetovne vojne so na nekaterih območjih severnega Atlantika, ki so bila pod vplivom spopadov, zabeležili obnovitev sicer izropanih ribjih zalog, ker so ribiči zaradi nevarnosti svojo dejavnost ponekod začasno opustili. Izkazalo se je tudi, da potopljena plovila predstavljajo zanimive habitate za živa bitja – imenujemo jih celo umetni koralni grebeni. 3  

V primeru kopenskih spopadov bitke pogosto potekajo tudi v neposeljenih območjih, kjer je biodiverziteta nadpovprečna. Pogosto nastradajo endemične in ogrožene vrste tako neposredno (poškodbe zaradi spopadov) kot posredno (uničenje habitatov). V sklopu degradacije habitatov je potrebno omeniti tudi negativni vpliv velikih skupin beguncev, ki zaradi bega prav tako negativno vplivajo na naravno okolje, kjer človeka v času miru ni. Seveda tudi v tem načinu boja spopadi za sabo pustijo degradirano pokrajino, ki zavira prosperiranje mnogih vrst. Dvorezen meč so minska polja, ki lahko v okolju ostanejo še leta, celo desetletja po koncu vojn. Na eni strani so smrtno nevarna za večje sesalce, na drugi pa zaradi nevarnosti ustvarijo tudi »nikogaršnjo zemljo«. Tja človek ne upa, kar živim bitjem omogoča nemoten oz. celo lažji razvoj. Strateška rušitev nekaterih velikih objektov, kot so npr. jezovi, za okolje prav tako predstavlja veliko nevarnost v obliki vodnega onesnaženja, umiranja vodnih živali in povečane smrtnosti kopenskih bitij zaradi neposrednega soočenja z vodnim valom in za življenje neprimernega okolja po tem, ko voda odteče. 3

Z vojaškim aparatom so povezana tudi onesnažena okolja, ki so lahko posledica različnih razlogov. Že sama vojaška industrija za svoje produkte uporablja snovi, ki imajo na okolje smrtonosen vpliv. V ZDA tako obstajajo vodni viri, ki so bili nekdaj vir pitne vode, danes pa so zaradi škodljivih učinkov vojaške industrije in vojaških baz zdravju nevarni. Enake primere najdemo tudi v Rusiji in drugod. Tekom spopadov je v preteklosti prihajalo do tragičnih dogodkov, kjer so okolju nevarne snovi služile kot orožje. V času Vietnamske vojne so Američani po gozdovih Vietnama, Laosa in Kambodže razpršili 77 milijonov litrov pesticidov. Poleg tega vojske še danes, kljub prepovedi, občasno uporabljajo kemično orožje, ki neselektivno prizadene vsa živa bitja, ki jih  doseže. 3

Jasno je torej, da vsaka vojna ni le tragičen dogodek za človeštvo, temveč tudi za celotno živo in neživo naravo. S človekovim entuziazmom in izvirnostjo pri razvoju novih in novih vojaških tehnologij se stopnjujejo tudi vplivi, ki jih ima orožje in z njim vojne na okolje. Kako ustaviti ta začaran krog, ne vem, vem pa, da si vse, kar biva na Zemlji, zasluži mir in dostojno ter zdravo življenjsko okolje. Naredimo vse, kar je v naši moči, da bo temu (nekoč) tako. 

 

 

  1. McCarthy, N., 2019. Report: The U.S. Military Emits More CO2 Than Many Industrialized Nations. Forbes. URL: https://www.forbes.com/sites/niallmccarthy/2019/06/13/report-the-u-s-military-emits-more-co2-than-many-industrialized-nations-infographic/
  2.  Kehrt, S., 2022. The U.S. Military Emits More Carbon Dioxide Into the Atmosphere Than Entire Countries Like Denmark or Portugal. Inside Climate News. URL: https://insideclimatenews.org/news/18012022/military-carbon-emissions/#:~:text=Using%20Department%20of%20Energy%20data,metric%20tons%20of%20greenhouse%20gases.
  3.  Lawence, M. J., Stemberger, H. L. J., Zolderdo, A. J., Struthers, D. P., Cooke, S. J., 2015. The effects of modern war and military activities on biodiversity and the environment. Environmental reviews, 23, 4. URL: https://doi.org/10.1139/er-2015-0039.

 

Prispevek je pripravil Tim Gregorčič.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.