Oznaka: alkohol

Sporočilo za javnost: »Za alkohol se odpirajo vrata šol, za stroko pa zapirajo vrata parlamenta.

Dve platformi nevladnih ogranizacij pozivata k ohranitvi varnih šolskih okolij in opozarjata na izključevanje strokovne civilne družbe iz parlamentarne obravnave ZOPA-B.

Ljubljana, 2. novembra 2026 – Vsak otrok si zasluži odraščati v varnem in spodbudnem okolju, kjer lahko razvija svoje talente, sklepa prijateljstva in se od odraslih uči dobrih zgledov. Šole so veliko več kot zgolj prostori za pouk. Tudi popoldne in zvečer povezujejo otroke, družine, športnike, kulturnike, prostovoljce in lokalne skupnosti. Za nekatere otroke, ki doma doživljajo različne stiske, pa so lahko eden redkih prostorov varnosti, stabilnosti in zaupanja.

 

Prav takšne šole želimo ohraniti in krepiti.

 

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sta Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti skupaj pozvala k ohranitvi veljavnih omejitev prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Predlagana novela Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki jo bo 3. novembra obravnaval Odbor Državnega zbora za zdravje RS, bi odprla vrata prodaji in ponudbi alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predlagana izjema ne bi bila pogojena z odsotnostjo otrok in mladostnikov ter ne bi bila omejena zgolj na prireditve v manjših krajih, temveč bi veljala za celotno Slovenijo.

 

Šola mora ostati prostor dobrega zgleda – tudi po pouku

»Šola ni zgolj prostor, v katerem otrokom posredujemo znanje. Je tudi okolje, v katerem oblikujejo vrednote, navade in predstave o tem, kaj je v družbi običajno. Sodobna preventiva pomeni ustvarjanje pogojev, v katerih so zdrave odločitve lažje in bolj dosegljive. Če v šolskih prostorih omogočamo prodajo in ponudbo alkohola, hkrati pa otroke učimo zdravega življenjskega sloga, jim pošiljamo protislovno sporočilo. Takšna sprememba pomeni korak v napačno smer,« opozarja Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip«.

Otroci in mladostniki se učijo tudi na podlagi dobrih in slabih zgledov odraslih. Šolsko okolje naj zato spodbuja druženje, šport, ustvarjalnost, prijateljstvo in praznovanje, pri katerem alkohol nima mesta.

»Šola ni zgolj stavba, temveč vzgojno-izobraževalna institucija, ki mora biti zgled vrednot, kot so zdravje, varnost in odgovornost, tudi takrat, ko se pouk konča. Te vrednote niso samo lepe besede, temveč so tudi del temeljnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Odrasli smo odgovorni, da za mlade ustvarjamo varno okolje in preprečujemo normalizacijo uživanja alkohola s svojim zgledom. Zato pomanjkanje prostorov za dogodke ne sme biti razlog za rahljanje zakonodaje, ki varuje zdravje otrok in mladih,« poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Preventiva potrebuje zdrava okolja in dosledno zakonodajo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med pomembne dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike uvršča omejevanje fizične dostopnosti alkohola, vključno z urejanjem prodajnih mest. Po podatkih NIJZ je leta 2024 v Sloveniji zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, umrlo 842 ljudi, kar pomeni več kot dve smrti dnevno.

»Zdravo odraščanje je skupna odgovornost družin, šol, lokalnih skupnosti in države. Ohranjanje zaščitnih pravil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pomemben del odgovorne preventive. Šole morajo ostati okolja, ki dosledno podpirajo zdravje in dobrobit otrok ter mladostnikov,« poudarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Na zdravje namreč ne vplivajo le odločitve posameznika, temveč tudi okolje, v katerem živimo, in družbene norme, ki oblikujejo posameznikovo vedenje. Otroci imajo pravico do zdravja in zdravega razvoja, odrasli pa odgovornost, da ustvarjamo okolje, ki te pravice podpirajo. Zato učinkovita preventiva ne pomeni zgolj ozaveščanja o tveganjih, ampak tudi ohranjanje zaščitnih ukrepov in ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdravo življenje.

Na protislovje med preventivnimi sporočili in širjenjem dostopnosti alkohola opozarjajo tudi organizacije, ki neposredno delajo z mladimi, osebami z izkušnjo zasvojenosti in njihovimi družinami.

»Pri delu z mladimi govorimo o zdravih odločitvah in tveganjih zaradi alkohola. V praksi pa vidimo, kako močno na vedenje vpliva okolje, v katerem živimo. Če dopoldne v šoli izvajamo preventivne delavnice, zvečer pa v istih prostorih prodajamo ali ponujamo alkohol, ustvarjamo dvojno sporočilo. Zdrava izbira potrebuje okolje, ki jo omogoča,« poudarja Anita Demetrov iz Društva UP, ki zastopa Zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.

Na novinarski konferenci je svojo osebno izkušnjo predstavil tudi Luka Plavčak iz Zavoda VOZIM, ki se je kot študent poškodoval ob skoku v vodo pod vplivom alkohola. Njegova zgodba opozarja, kako lahko alkohol vpliva na presojo in odločitve ter kako pomembno je mladim omogočati varnejša in bolj podporna okolja.

 

Zaskrbljujoča izključitev nevladnih organizacij iz parlamentarne razprave

Obe nevladniški platformi izražata tudi resno zaskrbljenost zaradi načina obravnave ZOPA-B. Med prvotno vabljenimi na sejo Odbora za zdravje ni strokovnih nevladnih organizacij s področja preventive in javnega zdravja. Članice ZKNB so jasno zaprosile za možnost sodelovanja, vendar so prejele odgovor, da Odbor kroga vabljenih ne bo širil in da lahko svoje stališče posredujejo zgolj pisno.

»V vseh letih našega javnozdravstvenega zagovorništva smo lahko strokovna stališča praviloma predstavljali tudi neposredno na parlamentarnih odborih. Tokrat je bila ta možnost zavrnjena. Skrbi nas, da o zakonodaji, ki neposredno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov, ne bo omogočena neposredna razprava s predstavniki strokovne civilne družbe. Kakovostna zakonodaja nastaja skozi odprt dialog, tudi s tistimi, ki opozarjajo na pomanjkljivosti predlaganih rešitev,« poudarja Matej Košir.

Obe platformi zato Državni zbor RS pozivata, naj zagotovi vključujočo, pregledno in strokovno utemeljeno zakonodajno obravnavo.

 

Lokalna društva potrebujejo podporo, šole pa zaščito

Nevladne organizacije podpirajo bogato kulturno, športno, dobrodelno in društveno življenje lokalnih skupnosti. Prireditve lahko v šolskih prostorih potekajo že po veljavni zakonodaji. Predlagana sprememba se nanaša na prodajo in ponudbo alkohola, ne na samo možnost organizacije dogodkov.

Lokalna društva potrebujejo ustrezne prostore, podporo občin in vzdržne možnosti financiranja. Takšne rešitve lahko razvijamo ob ohranjanju zaščitnih pravil v šolskem okolju.

 

Skupni poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ter Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti Odbor Državnega zbora za zdravje RS pozivata, naj predlagane spremembe ZOPA-B ne podpre ter ohrani veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

Obenem pozivata k učinkovitejši podpori lokalnim društvom, doslednemu izvajanju obstoječih pravil in nadaljnji krepitvi preventive, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja zdrava, varna in spodbudna okolja.

 

Šola je več kot stavba. Je zgled za življenje. Naj takšna ostane tudi po zadnjem šolskem zvoncu.

 

O sodelujočih platformah

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) povezuje nevladne organizacije na področju preventive, promocije zdravja in zagovorništva učinkovitih javnozdravstvenih politik.

Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti povezuje organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja zasvojenosti, pomoči ljudem z izkušnjo zasvojenosti in podpore njihovim družinam.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar
Predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB)

 

Andrej Miklavčič
Predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti

SPOROČILO ZA JAVNOST: Šola je več kot le stavba. Je zgled za življenje.

Pred obravnavo predloga novele Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B) v Državnem zboru RS nevladne organizacije pozivajo k ohranitvi šol kot prostora zdravega odraščanja, dobrega zgleda in povezovanja skupnosti.

Ljubljana, 14. oktobra 2026 – Šole so srce številnih slovenskih skupnosti. Otroci se v njih učijo, razvijajo svoje talente, sklepajo prijateljstva in oblikujejo življenjske navade. Tudi popoldne in zvečer ostajajo varen prostor, kjer se otroci skupaj s starši, prijatelji, športnimi trenerji, kulturniki in prostovoljci srečujejo na prireditvah, praznovanjih in drugih skupnih dejavnostih. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) želimo, da šole tudi po zadnjem šolskem zvoncu ostanejo prostor, ki otrokom
daje dober zgled. Zato nasprotujemo predlagani spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki bi odpravila dosedanjo zaščitno omejitev in odprla vrata prodaji ter ponudbi alkohola na družinskih in skupnostnih prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Odbor Državnega zbora RS za zdravje bo predlog obravnaval 3. novembra 2026. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki ZKNB in njegovih članic ter poslankam in poslancem predstavili strokovne argumente za ohranitev veljavne ureditve.

 

Šolski prostori naj povezujejo generacije in dajejo dober zgled otrokom

Šolski prostori imajo pomembno vlogo pri povezovanju lokalnih skupnosti. V njih že vrsto let potekajo številne kulturne, športne, dobrodelne in druge prireditve, na katerih se srečujejo otroci, starši, prostovoljni gasilci, kulturniki, športniki in drugi prebivalci. Zlasti v manjših krajih so šolske telovadnice in dvorane dragoceni prostori druženja, sodelovanja in medgeneracijskega
povezovanja.

Prav zato je pomembno, da ostanejo okolja, v katerih odrasli otrokom s svojim ravnanjem kažejo, da lahko skupaj praznujemo, se veselimo in ohranjamo tradicijo tudi brez prodaje alkohola. Dosedanja ureditev je takšno zaščito šolskega prostora zagotavljala z dobrim razlogom: otrokom in mladostnikom sporoča, da alkohol ni nujen del druženja in praznovanja.

»Šola je veliko več kot prostor, kjer poteka pouk. Je prostor, v katerem otroci spoznavajo vrednote, razvijajo navade in opazujejo ravnanje odraslih. Želimo si šol, polnih druženja, veselja, kulturnih in športnih dogodkov ter bogatih lokalnih tradicij. Takšno varno okolje otrokom daje pomemben zgled sodelovanja, povezanosti in odgovornosti. Zato je prav, da ohranimo zaščitna pravila, ki pomagajo ustvarjati zdravo in spodbudno okolje za otroke in mladostnike,« poudarja Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predlagana izjema ne bi bila vezana na odsotnost otrok in mladostnikov na prireditvah, temveč zgolj na čas, ko se vzgojno-izobraževalna dejavnost ne izvaja. Ne gre torej le za vprašanje organizacije posameznih dogodkov, temveč za širše sporočilo o družbeni vlogi alkohola ter vrednotah in zgledih, ki jih odrasli prenašamo na mlajše generacije.

»Otroci in mladi ne odraščajo samo ob tem, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem ob tem, kar počnemo in kakšno okolje s tem ustvarjamo. Pomembno je, da jim pokažemo, da lahko s prijatelji preživljamo lepe trenutke, uživamo v dobri hrani, se veselimo in praznujemo vse lepe stvari, ki jih prinaša življenje, tudi brez alkohola. Šola je eden najpomembnejših prostorov, kjer jim lahko odrasli dajemo takšen zgled – tudi takrat, ko se pouk konča,« opozarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Večja dostopnost alkohola pomeni več tveganj

Slovenija se še vedno sooča z velikimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi bremeni zaradi rabe alkohola. Posledice ne prizadenejo le posameznikov, ki pijejo alkohol, temveč tudi njihove družine in širšo skupnost, kar se kaže v prometnih nesrečah, nasilju, poškodbah in prezgodnjih smrtih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zaradi alkoholu neposredno
pripisljivih vzrokov umrlo 842 prebivalcev Slovenije. (NIJZ, 2024)

»Vsak starš si želi, da bi se njegov otrok po športni prireditvi, praznovanju ali večernem druženju varno vrnil domov. Vsi si želimo varnih cest in skupnosti, v katerih lahko otroci in mladi brezskrbno odraščajo. K temu pomembno prispevajo jasna pravila, odgovorno ravnanje odraslih in okolja, ki podpirajo zdrave odločitve. Ohranjanje omejitev dostopnosti alkohola je pomemben del teh prizadevanj,« dodaja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Mednarodni znanstveni dokazi kažejo, da so omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, učinkovite omejitve njegovega oglaševanja ter preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola med pomembnimi ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic. Slovenija bi zato morala obstoječe zaščitne ukrepe ohranjati in jih tam, kjer je to strokovno utemeljeno, dodatno okrepiti.

»Če želimo resnično učinkovito preventivo, moramo ustvarjati pogoje, v katerih so zdrave odločitve lažje in dostopnejše. Otroci in mladi potrebujejo dober zgled, starši podporo, šole pa okolje, ki spodbuja zdravo odraščanje. Z ohranjanjem učinkovitih zaščitnih ukrepov oblikujemo skupnosti, v katerih imajo otroci in mladi več možnosti za zdravo, kakovostno in varno življenje,« poudarja Matej Košir, direktor Inštituta UTRIP in vodja mreže »Preventivna platforma«.

V ZKNB podpiramo razvoj alkoholne politike, ki temelji na znanstvenih dokazih, zaščiti otrok in mladostnikov ter kakovostni preventivi v družinah, šolah in lokalnih skupnostih. Prizadevamo si za Slovenijo, v kateri imajo otroci čim več priložnosti za zdravo odraščanje, družine prostor za povezovanje, lokalne skupnosti pa možnosti za bogato kulturno, športno in družabno življenje. Ohranjanje in krepitev učinkovitih zaščitnih ukrepov sta pomembna koraka k takšni prihodnosti.

»Želimo Slovenijo, v kateri bodo lahko otroci odraščali v zdravem okolju, družine imele ustrezno podporo in mladi čim več možnosti za kakovostno življenje. Za to potrebujemo dosledno in učinkovito preventivno politiko, ki bo zmanjševala izpostavljenost dejavnikom tveganja in dolgoročno izboljševala zdravje vseh prebivalcev,« zaključuje Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

Poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) poziva poslanke in poslance, naj na obravnavi ZOPA-B 3. novembra 2026 ohranijo veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Obenem podpiramo rešitve, ki bodo lokalnim društvom, športnim in kulturnim organizacijam ter drugim pobudnikom omogočale nadaljnje kakovostno delo in organizacijo prireditev v šolskih prostorih. Tako bomo skupaj ohranjali šole kot središča druženja, sodelovanja, dobrega zgleda in zdravega odraščanja.

 

Šole naj ostanejo varen prostor z dobrim zgledom. Otroci in mladi si zaslužijo
zdravo in varno prihodnost.

 

Za dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@sncda.si ali telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir).

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM

 

NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2024, dostopno 10. 10. 2026 na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/3.3_Raba-alkohola_2024_Z-1.pdf

SZJ:»Ne želimo več izgubljati prijateljev«

Celje gostilo 30. posvet iniciative Heroji furajo v pižamah: Mladi in odločevalci v Savinjski regiji združeni za manjšo dostopnost do alkohola in drugih PAS med mladimi ter za varnejše ceste.

 

Celje, 6. 11. 2025 – Šolski center Celje je danes gostil četrti letošnji in že 30. posvet nacionalne iniciative “Heroji furajo v pižamah”. Savinjska regija pod drobnogledom – kazalnik visokotveganega opijanja (vsaj enkrat več kot 6 meric alkohola) kar 47,7 % (SLO povprečje 42,8 %), čeprav se ta trend med mladimi, starimi 18 – 24 let, v zadnjih letih niža.

 

Današnji dogodek iniciative Heroji furajo v pižamah Zavoda VOZIM, Zavarovalnice Generali in agencije Luna TBWA so organizirali v sodelovanju z Celjskim mladinskim centrom, Mestno občino Celje in Šolskim centrom Celje. Ta je znova zbral mlade in odločevalce, da skupaj naslovijo pereč problem dostopnosti do alkohola in psihoaktivnih substanc ter vožnje pod vplivom, še posebej v luči zaskrbljujočega stanja na slovenskih cestah in v Savinjski regiji. Letošnje leto beležimo visoko število smrtnih žrtev na cestah – do danes že 83, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 68. Posebej kritične razmere so na Celjskem, kjer je porast žrtev izjemno visok. Mladi, predstavniki stroke, občin in šol so tako skupaj iskali rešitve, kako zmanjšati dostopnost alkohola med mladimi in preprečiti vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. 

 

Uspešna iniciativa, ki spreminja navade

Iniciativa Heroji furajo v pižamah je do danes dosegla 11.400 mladih in 330 odločevalcev v 29 občinah po Sloveniji. Prepoznana je kot primer dobre prakse javnega zdravja (NIJZ) in jo pozna skoraj polovica Slovencev, pri čemer jih 74 % meni, da je primerna za mlade. “Učinki programa so pozitivni: vplivajo na zmanjšanje deleža mladih, ki bi sedli za volan pod vplivom, povečuje se tudi pripravljenost med njimi, da v družbi opozorijo vrstnike na nevarnost kombinacije alkohola in/ali drog in vožnje. Mladi aktivno vplivajo tudi na lokalno skupnost, saj oblikujejo predloge za varnejši promet in manjšo dostopnost do alkohola v svojem okolju,” pravi David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, ki je glavni pobudnik posvetov v lokalnem okolju. Z njim se strinja tudi Tadej Perčič, direktor MCC, ki je povedal: ”Iniciativo Heroji furajo v pižamah vidimo kot pomemben prispevek k ozaveščanju mladih o odgovornem vedenju v prometu in posledicah vožnje pod vplivom alkohola. Mladi v teh pogovorih pogosto pokažejo zrelost in jasno razumevanje tveganj, hkrati pa potrebo po več varnih možnostih prevoza. Kot mladinski center podpiramo takšne projekte, saj omogočajo, da mladi aktivno sooblikujejo varnejše in bolj odgovorno okolje zase in za svojo skupnost.”

Nenazadnje pozitiven trend med mladimi potrjujejo tudi podatki policije – ti so v zadnjem desetletju prepolovili prometne nesreče pod vplivom alkohola, medtem ko se je ta delež na splošno zmanjšal le za 20%. 

 

Savinjska regija pod drobnogledom: Kljub povprečju, zaskrbljujoči trendi

A je Savinjska regija po podatkih NIJZ pod drobnogledom. Čeprav je povprečni delež prometnih nesreč pod vplivom alkohola v tej regiji malenkost nižji kot povprečje v Sloveniji (8,20 % : 8,37 %, v celjski občini 8,15 %), je alarmanten delež prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline. Ta je najvišji v Ljubnem ob Savinji (39,02 %), sledi mu Rečica ob Savinji (23,53 %), pa Tabor (18,6 %), Gornji Grad (17,86 %) in Nazarje (16,67 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/tematske-karte/2025/K2.6) Tudi kazalnik visokotveganega opijanja (to se nanaša na osebe, stare 15 let in več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile – tj. ob eni priložnosti spile več kot 6 meric alkohola) za Savinjsko regijo s 47,7 % je precej višji od slovenskega povprečja (42,8 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.4) In ker mladi iz teh krajev po večini gravitirajo v srednje šole v Celje, so organizatorji posveta k sodelovanju povabili vse župane občin v Savinjski regiji, da bi jim predstavili omenjene zaskrbljujoče trende in predstavili predloge rešitev, do katerih so prišli mladi.

 

Predlogi mladih za varnejšo prihodnost

Dijaki Šolskega centra Celje, natančneje Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki so danes sodelovali na posvetu, so se s temi podatki sprva seznanili, nato pa jih v delavnicah interpretirali. Direktor Šolskega centra Celje, Mojmir Klovar, je ob tem poudaril: ”Pri nas se zavedamo, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi odgovornosti. Z veseljem sodelujemo pri projektih, ki mladim omogočajo, da se učijo z izkušnjo, spoznanjem in pogovorom. Vzgoja za varno, odgovorno in zrelo ravnanje v prometu je neločljivo povezana z našim poslanstvom – vzgajati razmišljujoče posameznike, ki znajo prepoznati posledice svojih odločitev. Takšni projekti krepijo zavest, da je odgovornost za varnost na cestah skupna – šole, staršev, skupnosti in vsakega posameznika.”

 

Pod vplivom delavnic in razprav so mladi udeleženci posveta tako oblikovali konkretne predloge za izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje dostopnosti do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Med ključnimi predlogi so izpostavili:

  • Izboljšanje javnega prevoza in alternativ: Povečanje števila in dostopnosti javnih prevozov (še posebej ob večjih dogodkih), možnost uporabe aplikacij za lažje naročanje prevozov ter organizacija brezplačnih prevozov v občini. Mladi so poudarili, da je zagotovljen prevoz domov bistvenega pomena, če se napijejo.
  • Aktivna vloga staršev kot zgled in opora: Starši naj bodo zgled s trezno vožnjo, otrokom naj nudijo varen prevoz domov z veselic in se z njimi odprto pogovarjajo o alkoholu in drogah, ne da bi jih obsojali. Razumevanje in podpora sta ključna.
  • Organizacija zabav in dogodkov brez alkohola: Lokalna skupnost, občina, mladinske in druge organizacije naj organizirajo več dogodkov, športnih aktivnosti in varnih con za mladostnike, kjer so na voljo le brezalkoholne pijače. Poudarjena je bila tudi potreba po več lokalih in prostorih za druženje, ki ne temeljijo na alkoholu.
  • Izobraževanje in ozaveščanje z inovativnimi metodami: Izvajanje delavnic o prometni varnosti in VR izkušenj ter simulacij prometnih nesreč. Mladi so predlagali tudi kampanje prek družbenih omrežij (npr. AI videi) in redno preverjanje osebnih izkaznic pri nakupih alkohola.

Predloge je komentiral Samo Seničar, podžupan Mestne občine Celje, ki je povedal: “Današnji posvet je izredno dragocen – všeč mi je, kako mladi razmišljate, verjamem, da bova s kolegico iz občine od tukaj veliko odnesla. Mladi ste veliko bolj pametni in veliko bolj odgovorni, kot so bile najše generacije; starejši vas mlade prevečkrat prehitro odpravimo, češ da ste preveč na telefonu, ampak se lahko od vas veliko učimo.” Dodal je tudi, da si v občini “prizadevamo, da ustrezno naslovimo problematiko, ki je tema posveta: na primer v okviru Trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v Mestni občini Celje, kjer posebno pozornost posvečamo prav mladim, da bi krepili temeljne družbene vrednote, da bi preprečevali odklonsko vedenje, k čemur veliko pripomoreta prav alkohol in droge.” Pred zaključkom pa je Mojmir Klovar dodal še, da “energija, radovednost in pripravljenost dijakov na razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih dokazujejo, da lahko mladi postanejo ključni nosilci sprememb na področju prometne varnosti in odgovornega vedenja.”

Iniciativa Heroji furajo v pižamah tako ostaja edinstven primer povezovanja mladih, stroke in odločevalcev, ki skupaj dokazujejo, da spremembe niso le možne, temveč nujne. Mladi v Celju niso le prejemniki informacij, temveč aktivni soustvarjalci rešitev, ki so ponovno pokazali, da biti heroj danes ne pomeni tvegati – pomeni izbrati odgovornost, solidarnost in kakovostno življenje.



Sporočilo za javnost: Nevladne organizacije podpiramo uveljavljen ukrep dviga trošarin na pivo kot ključen javnozdravstveni ukrep

Podpisane nevladne organizacije s področja javnega zdravja izražamo strokovno utemeljeno podporo sprejetemu ukrepu dviga trošarin na pivo. Ta odločitev predstavlja pomemben in nujen korak v smeri zmanjševanja škodljive rabe alkohola in s tem povezanega bremena kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti, kar potrjujejo številni znanstveni dokazi in mednarodne prakse.

Pivovarska industrija na podlagi ukrepa vlade o dvigu trošarin izraža skrb, da bo to povzročilo upad prodaje in negativno vplivalo na poslovanje. Vendar znanstvene raziskave in mednarodne izkušnje kažejo, da zvišanje trošarin ne povzroča bistvenega negativnega vpliva na poslovanje pivovarn, temveč učinkovito zmanjšuje škodljivo porabo alkohola. Študije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in izkušnje iz drugih držav potrjujejo, da višje cene zaradi trošarin vodijo k zmanjšanju celotne porabe alkohola, zlasti med mladimi in tveganimi skupinami. V Sloveniji so mali pivovarji upravičeni do znižanih trošarin, kar dodatno ublaži morebitne negativne učinke na njihovo poslovanje. Analiza Ministrstva za finance kaže, da bi predlagano zvišanje trošarin pomenilo le okoli 60 evrov dodatnega mesečnega stroška za malega proizvajalca piva, kar predstavlja minimalen vpliv na konkurenčnost in poslovanje. Ob tem poudarjamo, da na področju obdavčitve alkoholnih pijač obstaja še znaten prostor za dodatne, ambicioznejše ukrepe, ki bi učinkoviteje naslovili javnozdravstvene in družbene posledice škodljive rabe alkohola. Razpoložljivi ekonomski podatki kažejo, da alkoholna industrija kljub obstoječi nizki obdavčitvi dosega visoke dobičke – denimo je Pivovarna Laško Union v letu 2024 ustvarila več kot 17 milijonov evrov čistega dobička. 

Nevladne organizacije zato odločno pozdravljamo sprejetje prvega pomembnega koraka z uveljavitvijo višjih trošarin na pivo in hkrati pozivamo k nadaljevanju celovite in konsistentne reforme trošarinskega sistema. Ključno je, da se sistemsko naslovi celotno področje alkoholnih pijač – vključno z uvedbo pravične in javnozdravstveno utemeljene obdavčitve vina, v skladu z načeli davčne pravičnosti, učinkovite preventive in najboljših mednarodnih praks.

Zdravje ljudi mora imeti prednost pred interesom alkoholne industrije

»Zvišanje trošarin na pivo in na druge alkoholne pijače je nujen ukrep za zmanjšanje škodljive rabe alkohola, saj postavlja zdravje prebivalstva pred parcialne gospodarske interese,« poudarja Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Zalar nadaljuje, da je potrebno na nacionalni ravni sprejeti jasno usmeritev, kjer javno zdravje prevladuje nad kratkoročnimi ekonomskimi interesi industrije.

Vse alkoholne pijače bi morale biti obdavčene, vključno z vinom

Trenutno v Sloveniji velja nesprejemljiva izjema, saj vino ni obdavčeno s trošarinami, kar neposredno nasprotuje javnozdravstvenim ciljem in načelom pravičnosti. Neža Polh iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarja: »Če želimo resno zmanjšati škodljivo rabo alkohola in doseči pozitivne javnozdravstvene učinke, moramo obdavčiti vse alkoholne pijače, tudi vino«. Vino v Sloveniji ostaja privilegirano, zaradi česar je njegova raba izrazito razširjena in prispeva k zdravstvenim težavam prebivalstva.

Alkohol kot veliko breme za zdravstvo in družbo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zaradi posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji umre več kot 900 oseb, zdravstveni in družbeni stroški pa presegajo 234 milijonov evrov (neposrednih in posrednih stroškov). Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip, poudarja: »Dvig trošarin ima pomembne preventivne učinke, saj zmanjša dostopnost alkohola, zlasti med mladimi in socialno ranljivimi skupinami, kar vodi v manjšo porabo alkohola in posledično zmanjšuje breme bolezni ter prezgodnjih smrti.« Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodatno opozarja: »Medtem ko družba nosi visoke stroške zaradi posledic rabe alkohola, pivovarne ustvarjajo milijonske dobičke. Zato je prav, da višje trošarine uravnotežijo ta nesorazmerja in omogočijo več vlaganj v preprečevanje škode, ki jo alkohol povzroča.«

Primer dobre prakse iz Litve:

Litva je leta 2017 izvedla obsežno zvišanje trošarin na alkohol (pivo + 112 %, vino + 111 %, žgane pijače + 23 %), kar je povzročilo izjemne rezultate: zmanjšanje smrti, povezanih z alkoholom, za 22 %, povečanje prihodkov državnega proračuna za 38 % in pomembne prihranke v zdravstvenem sistemu. Ta primer jasno dokazuje, da je dvig trošarin učinkovit tako z vidika javnega zdravja kot tudi ekonomskih koristi.

 

Pozivamo Vlado Republike Slovenije, da:

 

  1. Na podlagi že uveljavljenega dviga trošarin na pivo, nadaljuje z uvedbo pravične obdavčitve vina in vseh ostalih alkoholnih pijač. To predstavlja ključen korak k učinkovitemu zmanjševanju škodljive rabe alkohola.
  2. Pripravi in implementira celovito reformo trošarinskega sistema, ki bo upoštevala načelo pravičnosti, javnozdravstvene usmeritve ter najboljše mednarodne prakse.
  3. Dodatne finančne prihodke, pridobljene iz povišanih trošarin, namensko usmeri v krepitev javnozdravstvenih preventivnih programov, s poudarkom na zaščiti mladih in ranljivih skupin ter zmanjševanju škodljive rabe alkohola in njegovih posledic.

 

Takšen pristop bo dolgoročno prispeval k zmanjševanju zdravstvenega bremena alkohola ter zagotovil trajnostno financiranje programov, ki so ključni za zdravje prebivalstva Slovenije.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 040 229 059 (Sekretariat zKNB) ali e-poštnem naslovu info@sncda.si. 

 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje 



Skriti nakupi alkoholnih in tobačnih izdelkov

V marcu in aprilu bomo v Brez izgovora znova izvajali projekt Skriti nakupi.

Skrito nakupovanje izvajamo, ker so določene droge (tobak in alkohol) v Sloveniji relativno prepovedane. To pomeni, da je njihova prodaja prepovedana določenim skupinam ljudi: mladoletnim, osebam, za katere se upravičeno predvideva, da bodo izdelke posredovali mladoletnim, opitim osebam (alkohol) itd. Razlog prepovedi prodaje mladoletnim je zaščita zdravja in dobrobiti mladoletnih oseb – v tem času se možgani najbolj intenzivno razvijajo in obstaja večja verjetnost za trajne posledice in razvoj odvisnosti. Omejevanje prodaje velja za enega najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov, ki preprečuje škodo, a le ko se dosledno izvaja. Naše dosedanje izkušnje kažejo, da se prodajalci redko držijo zakonodaje, saj so bili naši nakupi mladoletnih oseb v 62% za alkohol in 44% za tobak »uspešni«, torej je bil izdelek prodan mladoletni osebi.

V namene projekta zato iščemo ekipo mladih, ki še niso dopolnili 18 let oziroma so bili rojeni po 1. 9. 2007, in bi bili pripravljeni sodelovati v izvedbi skritih nakupov alkoholnih in tobačnih izdelkov ter novih tobačnih in nikotinskih izdelkov (npr. elektronske cigarete, snus).

Preveri vse informacije v dopisu in se prijavi v ekipo skritih kupcev. Prijave zbiramo do 3. 2. 2024.

EVID ACTION: WHO/Europe projekt, ki se bori proti alkoholu

Evropa po porabi alkohola zaseda prvo mesto, saj se osem od desetih držav z največjo porabo na svetu nahaja prav v Evropi. Z uživanjem alkohola so povezane številne zdravstvene težave, kot so rak, srčno-žilne bolezni in druge bolezni, ki vsako leto terjajo kar 300.000 življenj.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO/Europe je zato lansirala projekt EVID-ACTION (Evidence into Action Alcohol Project), ki mlade in širšo javnost opozarja na nevarnosti uživanja alkohola ter spodbuja sprejemanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje njegovega negativnega vpliva. Namen EVID-ACTION je spodbuditi spremembe na ravni zakonodaje, širiti ozaveščenost in izboljšati preventivne ukrepe, da bi zmanjšali škodljive posledice alkohola za posameznike in skupnosti.

O srečanjih in projektu nam poroča Cita Jenko.

Kot del širšega projekta EVID-ACTION, je WHO/Europe ustanovila mrežo, ki mladim omogoča, da prispevajo svoje poglede k strateškemu načrtovanju preprečevanja uživanja alkohola. Mreža hkrati podpira izvajanje različnih komponent projekta in tudi omogoča dialog s politikami, kjer dajejo moč glasu mladih.

Na srečanjih mreže so se zbrali mladi, ki so povezani z mladinskim delom ter drugimi aktivnostmi, ki si prizadevajo za boljšo prihodnost. Prvo srečanje se je odvijalo novembra 2023 v Copenhagnu, drugo aprila 2024 v prav tako Copenhagnu, tretje pa junija 2024 v Madridu.

Na prvem srečanju so se poglobili v problematiko alkohola in raziskovali njegov vpliv na zdravje. Ugotovili so, da se mnogi mladi ne zavedajo številnih škodljivih posledic uživanja alkohola. Osvetlili so težave, povezane z uživanjem med mladimi. Govora je bilo tudi o oglaševanju alkohola na socialnih omrežjih. Razpravljali so o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno sprejeli, da bi omejili tovrstni marketing, ki je posebno izrazit v kontekstu koktajlov in zabav.

Zbirali so razne predloge za ukrepanje, vključno s kontaktiranje raznih Instagram profilov, ki promovirajo trezen (ang. sober) način življenja in analizirali dobre prakse iz različnih držav.

Na drugem srečanju so se osredotočili na dve glavni točki – digitalni marketing in labelling. V to kategorijo spadajo tudi QR kode. Predstavniki iz različnih držav so prejeli nalogo, da obiščejo trgovine in preverijo, kateri alkoholni izdelki vsebujejo QR kodo, ki ozavešča potrošnike o negativnih učinkih uživanja alkoholnih pijač.

Cita sporoča, da je zelo navdihujoče videti 50 mladih, zbranih z enotnim ciljem – preprečevanje uživanja alkohola. Originalnost, samoiniciativnost in profesionalnost prinašajo upanje, da so v prihodnosti možne spremembe tudi na področju, ki je globoko zakoreninjeno v naši kulturi – našem odnosu do alkohola. Verjame, da lahko s skupnimi močmi lahko gradimo bolj zdravo okolje za vse nas.

 

Ključni cilji projekta EVID-ACTION vključujejo širjenje dostopa do znanstvenih dokazov o učinkovitih ukrepih za zmanjšanje uživanja alkohola, izboljšanje zdravstvene pismenosti ter označevanje alkoholnih pijač z jasnimi informacijami o tveganjih. Projekt želi prav tako okrepiti intervencije na področju alkoholne problematike v različnih okoljih, kot so šole, zdravstveni centri in delovna mesta, ter podpirati implementacijo prednostnih ukrepov iz Evropskega akcijskega načrta za zmanjševanje škodljivih učinkov alkohola (2022–2025). EVID-ACTION je pomemben korak k ustvarjanju bolj ozaveščene in odgovorne družbe, kjer bo znanje o vplivu alkohola lahko reševalo življenja.

 

Sporočilo za javnost: Poziv evropskim poslancem k okrepljenim ukrepom za zmanjšanje škode zaradi alkohola v Evropski uniji in Sloveniji

Ljubljana, 18. september 2024 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB), ki delujemo na področju javnega zdravja v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in kot člani Evropske zveze za alkoholno politiko (Eurocare), pozivamo evropske poslance k nujnemu ukrepanju glede zmanjševanja škode, povezane z alkoholom v Evropski uniji.

Alkohol je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB), ki so vodilni vzrok smrti v Evropi in so odgovorne za kar 80 % bremena bolezni v državah članicah EU. Kljub temu, da je Evropa regija z najvišjo porabo alkohola na svetu, se še vedno soočamo z nezadostnim napredkom pri izvajanju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje škode, ki jo alkohol povzroča zdravju in družbi.

Preprosti in stroškovno učinkoviti ukrepi, kot so označevanje alkoholnih izdelkov, nadzor cen in omejevanje trženja alkohola, so bili prepoznani kot ključni, vendar naletijo na stalni odpor alkoholne industrije. V zadnjem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za evropsko regijo je bilo jasno izpostavljeno, kako industrije, kot so alkoholna industrija, tobačna industrija in industrija nezdrave prehrane, škodljivo vplivajo na javno zdravje.

Kljub Evropskemu načrtu za boj proti raku, ki priporoča jasnejše označevanje alkoholnih izdelkov, se napredek pri zagotavljanju teh informacij za potrošnike v EU ne izvaja dovolj učinkovito. Državljani EU še vedno niso ustrezno obveščeni o sestavinah in hranilnih vrednostih alkoholnih pijač, čeprav so te informacije že na voljo za druga živila in pijače.

 

PODATKI IZ SLOVENIJE POTRJUJEJO POTREBO PO SPREMEMBAH

V Sloveniji, kjer je alkohol globoko zakoreninjen v družbene običaje, raziskave kažejo, da je potrebnih več ambicioznih ukrepov. V letu 2022 smo v okviru akcije Alkoholni semafor izvedli raziskavo, ki je pokazala, da trenutna alkoholna politika ni dovolj ambiciozna. Čeprav obstaja zavedanje o škodljivih učinkih alkohola, predlagani ukrepi, kot so omejevanje dostopnosti, povečanje davkov na alkohol in prepoved oglaševanja, še vedno nimajo zadostne podpore.

Vizualna podoba semaforja, pri katerem rdeča luč simbolizira nujnost ukrepov, je bila predstavljena političnim strankam v Sloveniji z jasnim pozivom k izboljšanju politik.

Kljub temu rezultati raziskav kažejo na pomanjkanje politične volje za uvedbo ambicioznejših ukrepov, kar zahteva nadaljevanje intenzivnega dialoga med ključnimi deležniki.

 

POZIV K UKREPANJU EVROPSKIH POSLANCEV

Ob začetku novega delovnega obdobja Evropskega parlamenta je bistveno, da je zdravje državljanov v središču političnega delovanja, zato evropske poslance pozivamo, da podprejo prizadevanja za zmanjšanje škode, ki jo povzroča alkohol, in zagotovijo, da bodo potrošniki imeli dostop do celovitih informacij o tveganjih, povezanih z alkoholom. Pričakujemo, da bodo evropski poslanci v tem mandatu podprli ukrepe za izboljšanje javnega zdravja in zdravje državljanov postavili pred interese alkoholne industrije.

Zavzemamo se za vzpostavitev dialoga z evropskimi poslanci in oblikovanje celovitih rešitev za izboljšanje alkoholne politike v EU. Zmanjšanje porabe alkohola in izboljšanje informiranosti potrošnikov sta ključna koraka k bolj zdravi prihodnosti Evrope.

Za več informacij: https://sncda.si/sporocilo-za-javnost-alkoholni-semafor/

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu info@sncda.si. 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje 

KAKŠNA JE VLOGA NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI OBLIKOVANJU ALKOHOLNIH POLITIK?

  • Vloga nevladnih organizacij (naprej NVO) je ključna pri spremembi zakonodaje v javnozdravstvenem sektorju.
  • Kakšna je vloga NVO v Sloveniji pri alkoholni politiki?

Ni neobičajno, da nevladne organizacije (naprej NVO) opravljajo zagovorništvo ter se vključujejo v ustvarjanje ter sprejemanje nove zakonodaje. Tovrstne prakse so pogoste v Sloveniji ter drugod po svetu. Strokovna podkovanost, tesna povezava z lokalno skupnostjo ter sodelovanje z mednarodnimi institucijami so vse razlogi, zakaj je vključevanje NVO v procese oblikovanja politik še kako dobrodošlo. Isto velja tudi za oblikovanje politik na področju alkohola. Kakšna je torej vloga NVO pri alkoholni zakonodaji?

NVO so v današnjih demokratičnih družbah postale ključen in nepogrešljiv sestavni člen. Osvetlijo tiste dele družbe, ki so pogosto spregledane. Opozarjajo na etiko zakonodaje in njene implementacije. Primer tega je alkoholni semafor, katerega smo skupaj z ostalimi organizacijami pripravili v času predvolilnih kampanj. Oblikovanje alkoholnih politik ni zgolj pripravljanje zakonodaje, temveč tudi analiza realnega stanja in opozarjanje na pomanjkljivosti zakonodaje. 

Ena izmed tovrstnih pomanjkljivosti, ki smo jo izpostavili v alkoholnem semaforju, so tudi sponzoriranja NVO iz strani alkoholne industrije. Ker NVO delujejo tudi kot zagovorniki in sooblikovalci politik, so lahko sponzoriranja velika težava. NVO so lahko v tem primeru znajdejo v položaju, kjer zagovarjajo večjo industrijo, namesto dejanskih objektivnih argumentov ter znanosti. O takšnih primerih smo pisali tukaj, kjer se nekatere organizacija lahko povezujejo z alkoholno industrijo, tudi na zelo netransparenten način. 

NVO lahko v procesu alkoholnih politik sodelujejo predvsem preko zagovorništva ali uporabe legalnih sredstev. V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Resolucijo o normativni dejavnosti, ki nalaga najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu. V to se pogosto vključuje ravno NVO. Toda mnogokrat se zgodi, da predlogi nimajo vključene javne razprave ali pa ima ta prekratek rok. CNVOS tovrstne kršitve spremlja, v mesecu juliju je 75 % izmed vseh predpisov kršilo resolucijo. Prav tako pa CNVOS vodi postopke imenovanja NVO predstavnikov v različna delovna in posvetovalna telesa. 

Vendar pa je delo NVO najmočnejši takrat, ko se povezuje še s preostalimi organizacijami izven svoje države. Alkohol vse več deluje na globalni ravni, zato morajo NVO-ji delovati tudi na mednarodni ravni, kajti s tem lažje naslavljamo vprašanje svetovnega javnega zdravja.

MANJ TVEGANO PITJE: Mit ali resnica?

  • Ali res obstaja manj tvegano pitje alkohola? Ali alkohol vedno ogroža zdravje?
  • Ali je manj tvegana meja pitja za vse enaka? 

Pitje alkohola je za zdrav življenjski slog mnogokrat odsvetovano. Vsem je jasno, da alkohol v prekomernih količinah nikoli ni blagodejen za naše telo. Toda meja med alkoholom in zdravjem postane bolj zabrisana, če govorimo o enem kozarcu ali dveh. Nekateri ponujajo maksimalno število meric, spet drugi ga povsem odsvetujejo. Torej, kdaj je alkohola preveč? Ali res obstaja t.i. manj tvegano pitje alkohola?

Manj tvegano pitje alkohola pomeni količino vnosa alkoholne pijače, ki na daljši rok ne bo negativno vplivala na naše zdravje. Ker so naša telesa različna, je ta mera za vsakega posameznika različna, zato strokovnjaki za različne demografske skupine predlagajo različne mere. Na primer, odrasli moški lahko spijejo nekoliko več kot ženske, če te niso noseče ali ne dojijo. Določene bolezni prav tako spremenijo mero manj tveganega pitja.

 

 

Vendar pa manj tvegano pitje ne pomeni, da je ta količina alkohola priporočena. Nasprotno, gre zgolj za sprejemljivo količino, ki najverjetneje ne bo poslabšala našega zdravstvenega stanja. Prav tako je potrebno poudariti, da meja manj tveganega pitja ne označuje meje zdravega pitja. 

Zadnje raziskave namreč kažejo, da lahko vsaka kapljica poslabša naše zdravje na dolgi rok. Tudi manjše količine alkohola so bile povezane z manjšanjem sive možganovine, še največ pa v populaciji s previsoko telesno težo. Prav tako naj bi alkohol lahko bil povezan z demenco. Zdravstvene posledice manjših količin alkohola se še najbolj poznajo pri nezdravi populaciji, najstnikih ter nosečnicah, vendar iz tveganja ni izvzet nihče. 

To velja za vse vrste alkoholnih pijač. Velikokrat smo že slišali o mitu kapljice rdečega vina za zdravje, razlog za to pa naj bi bil v visokem številu antioksidantov v rdečem vinu. Vendar tudi to ni res. Raziskovalci so namreč mnenja, da so nekatere raziskave rdeče vino v preteklosti z blagodejnim učinkom povezale zato, ker je bil ta del mediteranske prehrane. Ostali pa opozarjajo, da je na Japonskem, kjer prevladuje pivo, delež srčno-žilnih bolezni še manjši kot v Franciji. Zato zelo težko govorimo o različnih alkoholih in njihovem vplivu na zdravje – zdi se, da so prisotni drugi, še neodkriti dejavniki. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da mora biti vsaka alkoholna pijača zaužita v najmanjših količinah, še najbolje v ničnih. Če želimo povišati vnos antioksidantov, lahko najdemo manj tvegan vir, ki ni rdeče vino.

Za mlajše od 21. leta je uživanje alkohola povsem odsvetovan. Alkohol lahko na še razvijajoče možgane negativno vpliva tudi v najmanjših merah. Mera manj tveganega pitja je zato povsem drugačna za mlajšo populacijo, v primerjavi s preostalo. Prav tako se meja manj tveganega pitja spremeni za voznike prevoznih sredstev. Alkohol takrat ni priporočljiv, tudi v najmanjših merah ne.

Čeprav obstaja medicinsko-podkrepljena meja za manj tvegano pitje, je ta meja le priporočena, ne pa sprejemljiva. Za dolgo, zdravo življenje je bolje, da sploh ne govorimo o tveganju – najmanj tvegamo, če se alkohola povsem izognemo. 

 

KAJ PRAVZAPRAV JE MOKRA KULTURA?

  • Kakšna je razlika med mokrimi in suhimi kulturami? 
  • Kaj so razlogi zanjo in kako dosežemo spremembe?

V času večjih praznovanj javno-zdravstvene organizacije vedno znova opozarjajo na prekomerno pitje, ki se lahko slabo končajo, tudi s smrtjo. V začetku novega šolskega leta smo priča množičnem opijanju mladih, ko nekateri pristanejo celo na urgenci. Toda to ni težava zgolj mladih – v celotni slovenski populaciji je le 5 % takih, ki ni nikoli spila alkoholne pijače, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsaki peti moški in vsaka petindvajseta ženska je bila od alkohola verjetno odvisna. Na leto povprečni Slovenec spije 11,1 litrov na leto, medtem ko je svetovno povprečje 6,2 litrov. Naše pitne navade nas ponesejo med sam vrh v Evropi in na svetu. V Sloveniji imamo mokro kulturo.

Mokra kultura pomeni, da je pitje alkohola v družbi normalizirana. Ni nenavadno, če so ob druženju s prijatelji vedno prisotne konzerve piva, ob kosilu kozarci vina, ob praznovanjih pa prekomerno pitje. Vsakdanje življenje že skorajda samoumevno spremlja alkohol, kot tudi večja praznovanja, kjer je čezmernost in hoja po tankih mejah sprejemljiva. Spregledani pa so podatki, da vsakodnevno zaradi alkohola umreta dva človeka, zaradi alkoholiziranih voznikov pa vsakoletno umre okoli 75 ljudi. Pitje se vidi kot nekaj veselega, pozitivnega, sproščujočega, mladi pa lahko preko alkohola iščejo svojo identiteto, se upirajo, postajajo del odraslega življenja. Vse to je del mokre kulture.

Kako smo prišli do te točke? NIJZ piše, da je Slovenija kultura, v kateri je alkohol že tradicionalno prisoten, predvsem zaradi njene vinorodne zemlje. Medtem ko morda vloga tradicije igra svojo vlogo, predvsem pri začetkih mokre kulture, ne smemo pozabiti na efektivne državne alkoholne politike, ki lahko zmanjšajo vnos alkohola, prekomerno pitje ter negativne posledice alkohola. Manko alkoholnih politik tako vodi v ohranjanje alkohola, ali celo alkoholizma, kot nekaj normalnega. Mladi s tem še vedno spodbujajo drug drugega k pitju, alkohol še vedno ostaja ključni povezovalni člen, norma, ali celo družbena in vrstniška prisila.

Ljudje, ki živijo v suhi kulturi, na splošno drugače razmišljajo o alkoholu. V primerjavi z mokro kulturo, se posamezniki v suhi kulturi običajno zavedajo lastne odgovornosti in negativnih zdravstvenih posledic. Nasprotno pa posamezniki v mokri kulturi alkohol dojemajo širše, za večino je to domena prijateljev, identitete, lastna odgovornost je le redko izpostavljena. Alkoholne politike bi skupaj z omejevanjem dostopa, boljšim nadzorom prometa, morali nasloviti tudi kulturo in družbo samo, kajti ta sama ustvarja iluzijo alkohola kot nečesa zabavnega in dovoljenega. 

V Sloveniji torej živimo v mokri kulturi, ki alkohol uprizarja kot nekaj povsem normalnega. Brez učinkovitih alkoholnih politik in intervencij, ki bodo tovrstno percepcijo alkohola naslovile tudi iz širšega konteksta, se mokre kulture ne bomo znebili. S tem pa bomo ohranjali brezbrižno vedenje do alkohola in še naprej pozabljali na negativne zdravstvene učinke. 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.