Oznaka: mladi

Podelili smo nagrade za diplomske in magistrske naloge o prihodnosti slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva

V torek, 25. novembra 2025, smo podelili nagrade raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, ki smo ga pripravili v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!. Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih v raziskovanju ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. 

Prijavljene naloge so obravnavale raznolike teme: lokalno pridelavo hrane, prehransko politiko, samooskrbo, agroekološke pristope ter družbene vplive na prehranske verige. Na dogodku smo razglasili nagrajence v dveh kategorijah (diplomska in magistrska dela), predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane. 

Zmagovalci so bili: v kategoriji magistrskih nalog Maruša Štangar (3. mesto – Tehnologija izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njena uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji), Žan Mongus (2. mesto – Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju) in Vida Žuža (1. mesto – Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju), in v kategoriji diplomskih nalog Nika Hozjan (3. mesto – Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera), Neža Jenko (2. mesto – Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja mestne občine Ljubljana) in Anja Blokar Islamović (1. mesto – Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov).

V kategoriji magistrskih nalog je prvo mesto prejela Vida Žuža z raziskavo Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju. Drugo mesto je osvojil Žan Mongus z nalogo Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju, tretje pa Maruša Štangar, ki je raziskovala Tehnologijo izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njeno uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji.

Med diplomskimi nalogami je prvo mesto pripadlo Anji Blokar Islamović za nalogo Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov. Drugo mesto je osvojila Neža Jenko z raziskavo Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana, tretje pa Nika Hozjan z nalogo Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera.

 

»Natečaj za raziskovalne naloge je pokazal, kako so mladi že aktivni pri odpiranju inovativnih rešitev, ki naslavljajo različne vidike slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva. Predvsem smo prek prijav zaznali konkretne tematike, ki smo jih opazili tudi med izvajanjem drugih aktivnosti v sklopu projekta. Mladi so lahko pomemben most med inovativnostjo, znanostjo in akcijo za konkretne rešitve na področju prehranskih sistemov in kmetijskih praks.« je povedala predsednica Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora. 

Natečaj je potekal v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, s katerim povezujemo mlade iz mestnega in podeželskega okolja ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj za bolj trajnostne prehranske sisteme. Skozi interaktivne aktivnosti so mladi pridobili vpogled v pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvili in nadgradili razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Prek vseh aktivnosti so udeleženci razvijali kritično razmišljanje o tem, kako potrošnja posameznika vpliva na bolj trajnostne in lokalne prehranske odločitve. V projektu nas čaka še oblikovanje Manifesta mladih o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bo služil kot osnova za zagovorniške aktivnosti in pogovore z odločevalci. Na ta način želimo s projektom opolnomočiti mlade, da postanejo aktivni soustvarjalci trajnostne prihodnosti prehrane in kmetijstva.

»Včasih je prav pogum tisti, ki ga najbolj potrebujemo. Na primer pri temah, kot je Mercosurjev sporazum. Ta sporazum ni zgolj politični dokument – njegove posledice lahko občutimo slovenski kmetje, potrošniki in celotno podeželje. Ne moremo govoriti o trajnostni prehrani in kakovostni lokalni hrani, hkrati pa dovoliti, da nas preplavijo izdelki, ki ne sledijo našim standardom, tradiciji in razumevanju varne hrane. Mladi moramo biti glasni, ko gre za našo prihodnost – in ko gre za zaščito tistih, ki skrbijo za našo hrano.« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

Kot strokovnjaki z različnih področij smo se medsebojno dopolnjevali, kar je omogočilo bolj celostno zasnovo projekta in širši doseg. Takšna interdisciplinarnost spodbuja ustvarjalnost, krepi kakovost odločitev in vodi do rezultatov, ki jih posamezna disciplina ne bi mogla doseči sama. Zato vključujemo tudi mnenja mladih z različnih področij, ki bodo soustvarila Manifest mladih o trajnostnih prehranskih sistemih.

Predsednica okoljske organizacije Focus, Živa Kavka Gobbo, je poudarila pomen sodelovanja, vključevanja in raziskovanja z mladimi na področju nujnih sprememb nevzdržnega prehranskega sistema, kot ga poznamo danes. »Zato se pri opozarjanju na nepravičnosti globalnih vrednostnih verig s hrano povezujemo z mladinskimi in kmetijskimi organizacijami. Želimo pokazati, da nam je mar in da so naše zahteve utemeljene na znanstvenih podatkih. Verjamemo, da je sistem, ki temelji na pravičnosti in okoljski vzdržnosti, edina smiselna pot naprej.«



SZJ:»Ne želimo več izgubljati prijateljev«

Celje gostilo 30. posvet iniciative Heroji furajo v pižamah: Mladi in odločevalci v Savinjski regiji združeni za manjšo dostopnost do alkohola in drugih PAS med mladimi ter za varnejše ceste.

 

Celje, 6. 11. 2025 – Šolski center Celje je danes gostil četrti letošnji in že 30. posvet nacionalne iniciative “Heroji furajo v pižamah”. Savinjska regija pod drobnogledom – kazalnik visokotveganega opijanja (vsaj enkrat več kot 6 meric alkohola) kar 47,7 % (SLO povprečje 42,8 %), čeprav se ta trend med mladimi, starimi 18 – 24 let, v zadnjih letih niža.

 

Današnji dogodek iniciative Heroji furajo v pižamah Zavoda VOZIM, Zavarovalnice Generali in agencije Luna TBWA so organizirali v sodelovanju z Celjskim mladinskim centrom, Mestno občino Celje in Šolskim centrom Celje. Ta je znova zbral mlade in odločevalce, da skupaj naslovijo pereč problem dostopnosti do alkohola in psihoaktivnih substanc ter vožnje pod vplivom, še posebej v luči zaskrbljujočega stanja na slovenskih cestah in v Savinjski regiji. Letošnje leto beležimo visoko število smrtnih žrtev na cestah – do danes že 83, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 68. Posebej kritične razmere so na Celjskem, kjer je porast žrtev izjemno visok. Mladi, predstavniki stroke, občin in šol so tako skupaj iskali rešitve, kako zmanjšati dostopnost alkohola med mladimi in preprečiti vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. 

 

Uspešna iniciativa, ki spreminja navade

Iniciativa Heroji furajo v pižamah je do danes dosegla 11.400 mladih in 330 odločevalcev v 29 občinah po Sloveniji. Prepoznana je kot primer dobre prakse javnega zdravja (NIJZ) in jo pozna skoraj polovica Slovencev, pri čemer jih 74 % meni, da je primerna za mlade. “Učinki programa so pozitivni: vplivajo na zmanjšanje deleža mladih, ki bi sedli za volan pod vplivom, povečuje se tudi pripravljenost med njimi, da v družbi opozorijo vrstnike na nevarnost kombinacije alkohola in/ali drog in vožnje. Mladi aktivno vplivajo tudi na lokalno skupnost, saj oblikujejo predloge za varnejši promet in manjšo dostopnost do alkohola v svojem okolju,” pravi David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, ki je glavni pobudnik posvetov v lokalnem okolju. Z njim se strinja tudi Tadej Perčič, direktor MCC, ki je povedal: ”Iniciativo Heroji furajo v pižamah vidimo kot pomemben prispevek k ozaveščanju mladih o odgovornem vedenju v prometu in posledicah vožnje pod vplivom alkohola. Mladi v teh pogovorih pogosto pokažejo zrelost in jasno razumevanje tveganj, hkrati pa potrebo po več varnih možnostih prevoza. Kot mladinski center podpiramo takšne projekte, saj omogočajo, da mladi aktivno sooblikujejo varnejše in bolj odgovorno okolje zase in za svojo skupnost.”

Nenazadnje pozitiven trend med mladimi potrjujejo tudi podatki policije – ti so v zadnjem desetletju prepolovili prometne nesreče pod vplivom alkohola, medtem ko se je ta delež na splošno zmanjšal le za 20%. 

 

Savinjska regija pod drobnogledom: Kljub povprečju, zaskrbljujoči trendi

A je Savinjska regija po podatkih NIJZ pod drobnogledom. Čeprav je povprečni delež prometnih nesreč pod vplivom alkohola v tej regiji malenkost nižji kot povprečje v Sloveniji (8,20 % : 8,37 %, v celjski občini 8,15 %), je alarmanten delež prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline. Ta je najvišji v Ljubnem ob Savinji (39,02 %), sledi mu Rečica ob Savinji (23,53 %), pa Tabor (18,6 %), Gornji Grad (17,86 %) in Nazarje (16,67 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/tematske-karte/2025/K2.6) Tudi kazalnik visokotveganega opijanja (to se nanaša na osebe, stare 15 let in več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile – tj. ob eni priložnosti spile več kot 6 meric alkohola) za Savinjsko regijo s 47,7 % je precej višji od slovenskega povprečja (42,8 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.4) In ker mladi iz teh krajev po večini gravitirajo v srednje šole v Celje, so organizatorji posveta k sodelovanju povabili vse župane občin v Savinjski regiji, da bi jim predstavili omenjene zaskrbljujoče trende in predstavili predloge rešitev, do katerih so prišli mladi.

 

Predlogi mladih za varnejšo prihodnost

Dijaki Šolskega centra Celje, natančneje Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki so danes sodelovali na posvetu, so se s temi podatki sprva seznanili, nato pa jih v delavnicah interpretirali. Direktor Šolskega centra Celje, Mojmir Klovar, je ob tem poudaril: ”Pri nas se zavedamo, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi odgovornosti. Z veseljem sodelujemo pri projektih, ki mladim omogočajo, da se učijo z izkušnjo, spoznanjem in pogovorom. Vzgoja za varno, odgovorno in zrelo ravnanje v prometu je neločljivo povezana z našim poslanstvom – vzgajati razmišljujoče posameznike, ki znajo prepoznati posledice svojih odločitev. Takšni projekti krepijo zavest, da je odgovornost za varnost na cestah skupna – šole, staršev, skupnosti in vsakega posameznika.”

 

Pod vplivom delavnic in razprav so mladi udeleženci posveta tako oblikovali konkretne predloge za izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje dostopnosti do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Med ključnimi predlogi so izpostavili:

  • Izboljšanje javnega prevoza in alternativ: Povečanje števila in dostopnosti javnih prevozov (še posebej ob večjih dogodkih), možnost uporabe aplikacij za lažje naročanje prevozov ter organizacija brezplačnih prevozov v občini. Mladi so poudarili, da je zagotovljen prevoz domov bistvenega pomena, če se napijejo.
  • Aktivna vloga staršev kot zgled in opora: Starši naj bodo zgled s trezno vožnjo, otrokom naj nudijo varen prevoz domov z veselic in se z njimi odprto pogovarjajo o alkoholu in drogah, ne da bi jih obsojali. Razumevanje in podpora sta ključna.
  • Organizacija zabav in dogodkov brez alkohola: Lokalna skupnost, občina, mladinske in druge organizacije naj organizirajo več dogodkov, športnih aktivnosti in varnih con za mladostnike, kjer so na voljo le brezalkoholne pijače. Poudarjena je bila tudi potreba po več lokalih in prostorih za druženje, ki ne temeljijo na alkoholu.
  • Izobraževanje in ozaveščanje z inovativnimi metodami: Izvajanje delavnic o prometni varnosti in VR izkušenj ter simulacij prometnih nesreč. Mladi so predlagali tudi kampanje prek družbenih omrežij (npr. AI videi) in redno preverjanje osebnih izkaznic pri nakupih alkohola.

Predloge je komentiral Samo Seničar, podžupan Mestne občine Celje, ki je povedal: “Današnji posvet je izredno dragocen – všeč mi je, kako mladi razmišljate, verjamem, da bova s kolegico iz občine od tukaj veliko odnesla. Mladi ste veliko bolj pametni in veliko bolj odgovorni, kot so bile najše generacije; starejši vas mlade prevečkrat prehitro odpravimo, češ da ste preveč na telefonu, ampak se lahko od vas veliko učimo.” Dodal je tudi, da si v občini “prizadevamo, da ustrezno naslovimo problematiko, ki je tema posveta: na primer v okviru Trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v Mestni občini Celje, kjer posebno pozornost posvečamo prav mladim, da bi krepili temeljne družbene vrednote, da bi preprečevali odklonsko vedenje, k čemur veliko pripomoreta prav alkohol in droge.” Pred zaključkom pa je Mojmir Klovar dodal še, da “energija, radovednost in pripravljenost dijakov na razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih dokazujejo, da lahko mladi postanejo ključni nosilci sprememb na področju prometne varnosti in odgovornega vedenja.”

Iniciativa Heroji furajo v pižamah tako ostaja edinstven primer povezovanja mladih, stroke in odločevalcev, ki skupaj dokazujejo, da spremembe niso le možne, temveč nujne. Mladi v Celju niso le prejemniki informacij, temveč aktivni soustvarjalci rešitev, ki so ponovno pokazali, da biti heroj danes ne pomeni tvegati – pomeni izbrati odgovornost, solidarnost in kakovostno življenje.



SZJ: Stališča zagovornikov legalizacije konoplje za osebno rabo temeljijo na napačni interpretaciji podatkov

Ljubljana, 29. avgust 2025 – V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), ki združuje številne nevladne organizacije s področja javnega zdravja, opozarjamo, da se v javnosti pojavljajo številni zavajajoči in znanstveno neutemeljeni podatki in informacije, s katerimi podporniki legalizacije konoplje za osebno rabo skušajo ljudi in medije prepričati, da legalizacija konoplje ne bo imela negativnih posledic za naše otroke, mladostnike in odrasle. Pri tem se v zadnjih dneh pogosto sklicujejo na ameriško raziskavo National Survey on Drug Use and Health (NSDUH, 2023), ki kaže stabilnost ali upad rabe konoplje med mladostniki v zadnjem desetletju. Ti podatki se neupravičeno in povsem napačno uporabljajo kot dokaz, da je legalizacija konoplje v ZDA prispevala k zmanjšanju njene rabe med mladimi.

Takšna razlaga je zavajajoča in nevarna iz več razlogov:

1. Metodološka omejitev NSDUH:

  • Ameriška agencija SAMHSA je v svojem poročilu zapisala, da podatkov po letu 2020 ni mogoče neposredno primerjati s preteklimi leti zaradi sprememb metodologije. Trditev o »večletnih upadih« med mladimi tako ni znanstveno utemeljena (NSDUH, 2023).

2. Dokazan porast rabe konoplje med odraslimi po legalizaciji

  • V ZDA so zlasti v državah, ki so legalizirale konopljo, med odraslimi, starejšimi od 26 let, zabeležili občutno povečanje rabe in motenj, povezanih s konopljo, v primerjavi z državami, ki konoplje niso legalizirale (JAMA Psychiatry, 2020).
  • Večletna kohortna raziskava v Oregonu, kjer je konoplja za osebno rabo legalna, je pokazala, da je legalizacija podvojila verjetnost njene vseživljenjske rabe med mlajšimi odraslimi (18–39 let) (Psychology of Addictive Behaviors, 2019).
  • Med študenti v zveznih državah, ki so konopljo legalizirale, sta se 30-dnevna uporaba in pogosta uporaba (20 dni ali več na mesec) povečali za 18–23 % (Addiction, 2020).

3. Povečanje dnevne rabe in tveganj

  • V zadnjih treh desetletjih se je delež dnevnih uporabnikov konoplje v ZDA povečal s 10,9 % (1992) na več kot 42 % (2022). Danes pogosta uporaba konoplje v ZDA presega dnevno rabo alkohola (Addiction, 2024). Poleg tega se je po legalizaciji povečala sočasna raba konoplje in alkohola, kar dodatno povečuje zdravstvena tveganja (Journal of General Internal Medicine, 2023).

4. Druge verjetne negativne posledice legalizacije

Izkušnje iz tujine (zlasti ZDA in Kanade) kažejo, da legalizacija konoplje prinaša tudi številna dodatna tveganja za javno zdravje in varnost, kot so:

  • Slabša prometna varnost – povečanje prometnih nesreč in smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom konoplje.
  • Duševno zdravje – večje tveganje za pojav psihoz, depresije in anksioznih motenj pri mladih in odraslih.
  • Hospitalizacije otrok in mladostnikov – porast primerov zastrupitev z izdelki iz konoplje z visoko vsebnostjo THC, pogosto v obliki živil (t. i. »edibles«).
  • Večja dostopnost in normalizacija – povečanje rabe v družinah, kjer starši uporabljajo konopljo, kar vpliva na vedenjske vzorce otrok in mladostnikov.
  • Obremenitev zdravstvenega sistema – večja potreba po zdravljenju in obravnavi motenj, povezanih s konopljo, ter dolgoročno višji stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

5. Preventiva, ne liberalizacija

  • Stabilnost uporabe med ameriškimi mladostniki je bolj verjetno posledica
    sistematičnega vlaganja v preventivne programe na lokalni ravni, vlaganj v zaščito
    otrok in mladostnikov ter omejitev dostopa do konoplje in drugih drog – ne pa same
    legalizacije. Slovenski predlog zakona takšnih ukrepov ne naslavlja dovolj jasno in
    konkretno, kar pomeni, da otroci in mladi ne bodo ustrezno zaščiteni.

Izjave predstavnikov Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni:

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«:
»Legalizacija konoplje v Sloveniji ne bo prinesla večje zaščite mladih, ampak povečala normalizacijo rabe. Namesto parcialnih rešitev potrebujemo celovito preventivno politiko, ki temelji na znanstvenih dokazih.«
Franc Zalar, predsednik ZKNB:
»Iz številnih pogovorov z zdravniki lahko potrdim, da se v ambulantah srečujemo s čedalje več mladimi in odraslimi, ki imajo resne težave zaradi pogoste rabe konoplje. Legalizacija tega problema ne bo zmanjšala, temveč ga bo še poglobila.«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija:
»Mladi že danes poročajo, da je konoplja lahko dostopna. Legalizacija bi ta dostop le še povečala. Politike morajo biti usmerjene v zaščito najranljivejših, ne v popuščanje lobijem.«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim:
»Kot organizacija, ki dela z mladimi na področju prometne varnosti, opozarjamo, da bi legalizacija povečala tveganja v prometu. Konoplja dokazano zmanjšuje sposobnosti za varno vožnjo.«
Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK):
»Na področju zasvojenosti z nikotinom smo se desetletja borili za omejevanje dostopa do tobačnih izdelkov. Zakaj bi zdaj pri konoplji naredili korak nazaj in legalizirali snov, ki je prav tako zasvojljiva in nevarna?«
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) zato poziva poslance Državnega zbora, naj zavrnejo predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Namesto tega je treba okrepiti vlaganja v preventivo (vključno s programi
nevladnih organizacij), javnozdravstveno ozaveščanje ter podporo mladim in njihovim družinam.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Viri in literatura:
● Bae, H., & Kerr, D. C. R. (2020). Marijuana use trends among college students in states with and without legalization of recreational use: Initial and longer-term changes from 2008 to 2018. Addiction, 115(6), 1115–1124.
https://doi.org/10.1111/add.14939 
● Caulkins, J. P. (2024). Changes in self-reported cannabis use in the United States from 1979 to 2022. Addiction, 119(9), 1648–1652. https://doi.org/10.1111/add.16519
● Cerdá, M., Mauro, C., Hamilton, A., Levy, N. S., Santaella-Tenorio, J., Hasin, D., Wall, M. M., Keyes, K. M., & Martins, S. S. (2020). Association between recreational marijuana legalization in the United States and changes in marijuana use and
cannabis use disorder from 2008 to 2016. JAMA Psychiatry, 77(2), 165–171. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2019.3254
● Gonçalves, P. D., Levy, N. S., Segura, L. E., et al. (2023). Cannabis recreational legalization and prevalence of simultaneous cannabis and alcohol use in the United States. Journal of General Internal Medicine, 38(6), 1493–1500.
https://doi.org/10.1007/s11606-022-07948-w
● Stormshak, E. A., Caruthers, A. S., Gau, J. M., & Winter, C. (2019). The impact of recreational marijuana legalization on rates of use and behavior: A 10-year comparison of two cohorts from high school to young adulthood. Psychology of
Addictive Behaviors, 33(7), 595–602. https://doi.org/10.1037/adb0000508
● Substance Abuse and Mental Health Services Administration. (2024). Key substance use and mental health indicators in the United States: Results from the 2023 National Survey on Drug Use and Health (HHS Publication No. PEP24-07-021, NSDUH Series H-59). U.S. Department of Health and Human Services.
https://library.samhsa.gov/product/2023-nsduh-report/pep24-07-021

Mednarodni trening Power of Community na Hrvaškem

Vabimo vas na 7-dnevni trening Power of Community, ki bo od 16. do 23. novembra 2025 potekal v kraju Zagreb na Hrvaškem. Za udeležbo na treningu iščemo 4 udeležence iz Slovenije (mladinske delavce, trenerje, vodje skupin mladih, izobraževalce).

Program

Usposabljanje bo raziskalo, kako skupnosti, ki spodbujajo varnost, povezovanje in podporo, igrajo pomembno vlogo pri razvoju mladih, s posebnim poudarkom na vključevanju ranljivih skupin. Udeleženci bodo spoznali, kako graditi takšne skupnosti in zagotoviti vključevanje tistih, ki so ogroženi zaradi marginalizacije, skozi dva dopolnjujoča se vidika:

  • Na mikro ravni se bodo udeleženci naučili novih vključujočih aktivnosti za delo z mladimi, še posebej tistimi iz ranljivih skupin, ob uporabi orodij, temelječih na gibanju, ustvarjalnosti in izražanju.
  • Na makro ravni pa bodo pridobili boljše razumevanje, kako ustvariti širše podporne mreže, ki vključujejo lokalne institucije, kot so socialne službe in šole, s poudarkom na usklajevanju potreb mladih in institucij.

Prijava in plačilo

Prijave so odprte do 15. 9. 2025.

Udeležba na projektu je brezplačna, stroške prehrane in nastanitve krije organizator.

Udeleženci si sami plačajo prevoz, stroški pa jim bodo povrnjeni po izmenjavi s strani organizatorja (ali plačajo 70 eur kotizacije, pri čemer prevoz organizira Brez Izgovora). Članom No Excuse in tistim, ki ste bili udeleženi v vsaj enem projektu No Excuse, stroške prevoza krijemo No Excuse.

Več informacij

Več informacij najdete v Power of Community.

[Poletno branje] Izkušnja o Erasmus+ mobilnosti in nasveti za mobilnost

V letnem semestru 2023/2024 sem se odpravila na izmenjavo v Varšavo. Mesto sem si izbrala zato, ker je največje na Poljskem in se mi je zdelo, da bom tam lahko počela veliko različnih stvari, veliko raziskovala in mi ne bo dolgčas. V času, ki sem ga uspela preživeti tam je Varšava presegla vsa moja pričakovanja in me presenetila v pozitivni luči. Mesto je precej zeleno, z več kot 80 parki, ima moderen del, poln visokih stavb, lepih razgledov in nebotičnikov in stari del mesta. Ta je bil v celoti uničen med 2. svetovno vojno in so ga pozneje obnovili. 

 

Varšava je študentsko mesto, ki ima okrog 80 univerz, študentje, ki jih obiskujejo pa prihajajo iz celega sveta. Za turiste je Varšava zelo privlačna destinacija tudi zaradi velikega števila muzejev, katerih obisk je enkrat tedensko brezplačen za obiskovalce. 

Študentom, ki se odločajo ali bi se odpravili na študijsko mobilnost bi slednjo priporočila, saj jim bo ta izkušnja ogromno dala in jim ostala v spominu za celo življenje. Na izmenjavi sem postala bolj samozavestna, še bolj samostojna, saj sem se prvič morala znajti sama v tako velikem mestu, bolj pa sem postala tudi prepričana sama vase in v svojo angleščino, ki sem jo vadila ves čas. Spoznala sem veliko novih prijateljev iz cele Evrope, s katerimi smo še vedno v stikih in upam, da se bomo obiskovali med sabo in še dolgo ostali v lepih odnosih. 

Preden se odpraviš na izmenjavo bi ti svetovala, da pravočasno urediš vso potrebno dokumentacijo, da ne boš pod stresom in pomembnih stvari urejal zadnji hip. Pravočasno si zagotovi tudi nastanitev, preveri koliko je ta oddaljena od tvoje fakultete, kakšne možnosti nastanitve imaš na izbiro in ali ti fakulteta pri tem lahko kako pomaga. Poskusi se obrniti na koga iz višjih letnikov, ki se je pred tabo že odpravil na izmenjavo, po možnosti ravno na isto fakulteto kot ti in ga vprašaj o njegovi izkušnji in pomembnih informacijah, pozanimaj se kako je opremljena tvoja soba, da boš potrebno prinesel s sabo in ne boš po nepotrebnem zapravljal prevelike količine denarja za pripomočke in potrebščine. Uredi si dopolnilno zavarovanje in preveri do kdaj ti velja evropska zdravstvena kartica, pozanimaj se kakšno valuto uporabljajo tam, kamor se odpravljaš, poskrbi za ustrezen bančni račun/kartico v primeru, da v državi, kamor se odpravljaš ne uporabljajo evra, ter o koriščenju mobilnih podatkov, ki jih imaš na voljo v tujini oz. telefonijo v državi v katero se odpravljaš. 

Ko prispeš se pozanimaj tudi za oblike transporta, ki jih imaš na voljo, kako in kje si urediti mesečno vozovnico in se udeleži čim več dogodkov, ki jih organizira ESN (Erasmus Student Network), da boš spoznal nove ljudi, imel družbo, se zabaval in ne boš osamljen. Preden se odpraviš si v mislih ne ustvarjaj prevelikih pričakovanj, saj manj kot boš pričakoval, bolj boš nato lahko pozitivno presenečen, predvsem pa uživaj vsak trenutek, zabavaj se, sprosti se, raziskuj, spoznavaj samega sebe, bodi odprt in radoveden, mlad si in obljubim ti, da se ti bo obrestovalo in ti na koncu ne bo žal! 

 

                                                                                                      Avtorica članka: Nika Bavdek



Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski, pedagoški delavci in ostali, ki delate z mladimi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na okolje, v katerem živite ter na zdravje in zdrav življenjski slog mladih. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja in trajnostnosti.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Z nami bodo govorci iz Inštituta za zdravje in okolje, Medicinske fakultete, ter drugi partnerji iz Partnerstva za okolje in zdravje 3.0 (Mladinski svet Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo mladih geografov Slovenije, Youth Health Organisation in Skavti)

Program 

Podroben opis programa najdete TUKAJ.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Pedagoškim delavcem, ki želijo poglobiti znanje razumevanja izzivov, s katerimi se mladi srečujejo.
  • Ostalim profilom, ki delajo z mladimi.

Kdaj in kje?

    • Datum: 23.–26. september 2025 (začetek v torek ob 16.00, zaključek v petek ob 17.00).
    • Lokacija: Celje
    • Nočitev: program je večdneven, s pričetkom v torek ob 15.00 in zaključkom v petek ob 17.00 – v kolikor bi potrebovali nastanitev, vam jo lahko nudimo.

Prispevek:

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je prispevek na udeleženca 20 €. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 16. 9. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe! 🌟
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

Usposabljanje je del programa, ki ga sofinancira  Ministrstvo za zdravje.


 

[Poletno branje] “Daj dol telefon”: Zakaj ti telefon krade več časa kot si misliš in kako se temu upreti

Pametni telefoni so danes skoraj nepogrešljiv del naših življenj. Vedno so z nami. Za pogovor, zabavo, gledanje vsebin in družbenega omrežja. A si kdaj pomislil, koliko časa ti pravzaprav vzamejo? Pogosto nas držijo prikovane k zaslonu bolj, kot bi si želeli in nas odvračajo od stvari, ki so res pomembne.

Zakaj je preveč časa na telefonu lahko prava past?

Pozornost? Kje pa!
 Si že kdaj poskušal nekaj prebrati ali se učiti, pa te je 100x zmotil ping, ping, ping? Telefoni so mojstri v tem, da nas zmedejo in raztresejo. Naša sposobnost koncentracije se zmanjša, če preveč gledamo v ekran. Telefoni so super iznajdljivi pri odvračanju pozornosti, neprestana sporočila in vedno krajše, vedno bolj vznemirljive vsebine nam krajša razpon pozornosti.

Spanec? Sanje o tem!
Si vedel, da modra svetloba iz tvojega telefona dejansko zavaja tvoje možgane, da ostaneš buden? Modra svetloba se slepari za dnevno svetlobo, kar povzroča, da tvoji možgani ne spuščajo melatonina, kemikalije, ki ti pomaga zaspati. Zato je težje zaspati, ko gledaš v ekran tik pred spanjem.

FOMO
Vsi smo že videli tiste popolne objave, kjer je vse videti kot sanje. Ampak to je samo šminka, ki skriva resnico. Nenehno primerjanje s popolnimi slikami lahko prinese stres, tesnobo in slabo voljo. Telefoni nas prav tako držijo v primežu “FOMO” oz. strahu, da bomo kaj zamudili, če nismo ves čas online.

Kako te telefon in aplikacije ‘’držijo v šahu’’?

Pametni telefoni in aplikacije niso le naključna zbirka funkcij. So skrbno oblikovani, da nas zadržijo čim dlje. Kako to počnejo? Kratki, nori videi, ki se ne nehajo (TikTok, Instagram Reels) so kot energijska bomba in, ker so tako kratki gledaš enega za drugim in kmalu se sprašuješ koliko časa je sploh že minilo. Vsak posebej ti podari majhen paket dopamina, ki te privede da drsiš naprej in nikoli ne zaključiš z drsenjem. Neskončen scroll, ki ne pozna konca je kot črna luknja vsebin. Socialna omrežja so zgrajena tako, da ni dna strani, ampak začaran krog novega. Če pa dopamin kratkih videev in neskončna časovnica nista dovolj te vedno pokličejo nazaj notifikacije: zvoki, vibracije, lučke… vse to ti daje občutek, da boš nekaj zamudil, če ne pogledaš takoj. Vse to in še vedno novi filtri, nalepke, trendi in efekti, ki ustvarijo svoj ekosistem kraje pozornosti. 

Vsi te triki delujejo skupaj, da te držijo na telefonu dlje kot si sprva mislil. Ampak zdaj, ko veš kako “igrajo igro”, lahko začneš narediti pametne korake, da pridobiš nadzor nazaj.

Kako se spopasti s telefonom?

Brez panike! Ni treba, da telefon vržeš skozi okno (čeprav ti tudi to včasih pade na pamet). Kot vsako slabo navado in spremembo, ki si jo želimo, je potrebno začeti počasi. V nadaljevanju so nasveti za zmanjšanje porabe telefona.

Začni po malem:

  • Telefona ne nosi s seboj na stranišče
  • Telefon pusti v drugi sobi medtem, ko ješ
  • Omejuj čas kdaj prejemaš obvestila (»Do not disturb« nastavitev)
  • Preglej svoj katalog aplikacij in izbriši tiste, ki ti najmanj služijo
  • Nastavi si alarm, da odložiš telefon za nekaj časa
  •  Uporabljaj navadno uro namesto pametne

Nato nadaljuj z večjimi napredki:

  • Izbriši eno socialno omrežje
  • Prestavi nastavitve na črno-bel prikaz (lahko najdeš v nastavitvah za dostopnost)
  • Za vozačenje in potovanja si vzemi knjigo namesto, da si na telefonu
  • Redno se srečuj s prijatelji, počnite nekaj brez telefonov skupaj
  • Investiraj svoj prosti čas v sproščujočo aktivnost namesto, da se sproščaš ob telefonu
  • Nastavi si omejitev časa z nastavitvami za starševski nadzor
  • Ustvari nočno rutino, da si eno uro pred spanjem brez telefona.

Za dodaten uspeh:

  • Sledi napredku in se nagrajuj
  • Najdi aktivnost s katero zamenjati čas na telefon namesto, da le zatiraš navado
  • Dovoli si neproduktiven, a omejen čas na telefou
  •  Začni z manjšim časom brez telefona, mogoče ne vsak dan, ampak konsistentno in nato napreduj na dlje časa in bolj pogosto
  • Ne delaj tega sam, ampak s prijateljem, obema bo bolje
  • Lažje je ignorirati telefon če je dalj časa izklopljen, v drugi sobi, na tiho ali ne priklopljen na internet
  • Ne obupaj, če ti ne gre takoj, navade je težko spremeniti.

 

Avtorici: Zarja Maja Premk in Lara Mayland

Brez izgovora na Radiu Prvi!

Na Radiu Prvi so v oddaji Gymnasium gostovali Aja, Aleksander, Eva in Manca. Pogovarjali so se o zgodovini organizacije in viziji prihodnosti:

“Prvi cilj je, da organizacija obstane in raste in da je še vedno prostor, kjer lahko mladi razvijajo svoja razmišljanja v takem varnem okolju, vplivajo na odločevalce in na pač generacije otrok in mladih. Na drugi strani pa si želimo, da Brez izgovora Slovenija, ki je pač nastalo na slovenski obali, zraste v mednarodno organizacijo. In tukaj v bistvu smo začeli to tudi že delati.” – Manca Kozlovič

Prisluhnite mladih, ki ne ostajajo tiho – pogovarjali so se o temah, ki jih najbolj zadevajo: duševno zdravje, samopodoba, odvisnosti, nasilje, vpliv družbenih omrežij in pomen varnega okolja za osebnostno rast.

“Jaz osebno v svojem poučevanju, v svojem delovanju, v sodelovanju z mladimi velikokrat uberem tako zelo sproščeno noto, vedno poudarim dialog. Meni so te delavnice, ki jih izvajamo, se mi zdijo tudi zelo vredne zato, ker damo mladim prostor, da lahko oni sami pač izrazijo svojo stisko. In zelo rada potem odprem dialog” – Aja Vrenjak

Spregovorili so o mestu mladih v družbi in o lastnih izkušnjah, o tem, zakaj je težko poiskati pomoč in kako pomembno je, da mladi soustvarjajo prostor, kjer so slišani. 

“Mladi težje spregovorijo mogoče predvsem pri bolj ranljivih temah. Če se pogovarjamo na primer o konoplji ali pa o neki drugi drogi, zasvojenosti, je to še vseeno neka tema, ki jo poznajo, so z njo v stiku, ampak ni tako doma kot pa mogoče, ne vem, čustvena pismenost, empatija, kako se pogovarjati, komunikacija, kako lahko izraziti svoja čustva, kako lahko zaznati svoja čustva.” – Aleksander Kolar

Oddaja ponuja vpogled v vsakdanje izzive, s katerimi se soočajo mladi danes, hkrati pa izpostavlja moč skupnosti, zagovorništva in kritičnega razmišljanja.

“Najbolj v ospredju je trikratna planetarna kriza. Torej to je biodiverziteta, podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ter kako te tri stvari vplivajo ena na drugo. Tudi pri Brez izgovora se ukvarjamo s tem, kako te tri stvari pač vplivajo ena na drugo in imamo izobraževanja glede tega. Saj vsi vemo, da mi kot posamezniki, ja, imamo vpliv na okolje, ampak najbolj imajo velika podjetja. Torej imamo pač izobraževanja glede, kako pač poskusiti vplivati kot neka skupnost na njih.” – Eva Holcman

 

 

Prisluhni jim!



[Poletno branje] Telo kot izhodišče – ne kot posledica: O telesu, gibanju in tehnologiji

Piše Alisa Kiker, diplomirana kineziologinja in magistrska študentka kognitivne znanosti

Danes živimo v svetu, kjer nas tehnologija ne spremlja samo občasno – postala je del skoraj vsakega trenutka. Naš dan je poln stikov z zasloni, aplikacijami, pametnimi napravami. Vse to ni več samo orodje. Je okolje. In kot vsako okolje nas tudi to oblikuje. 

Morda se tega ne zavedamo, a naše telo je ves čas vpleteno, ko sedimo sključeni nad telefonom, ko ure in ure tipkamo za šolo ali službo. Vse to in še več vpliva na našo držo, na dihanje, na raven energije – ter  nenazadnje na naše psihično počutje. Te male spremembe niso nepomembne – dolgoročno vplivajo na to, kako se počutimo v svojem telesu. Telo ni pasivni uporabnik, ampak partner v dialogu s pametno tehnologijo.

Skrb za telesno prisotnost in gibanje ni le teoretična razprava – odraža se tudi v podatkih in opazovanjih iz vsakdanjega življenja mladih v Sloveniji. Na to opozarja tudi prof. dr. Gregor Starc, vodja raziskovalne skupine SLOFit z ljubljanske Fakultete za šport, ki spremlja stanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov že vrsto let. V svojem zapisu ostro in hkrati spodbudno orisuje resnost stanja – ter odpira vprašanje, ali je čas za upor.

“Zaradi silovitega tehnološkega razvoja smo ves čas priča tudi spreminjanju življenjskih slogov mladih, ki jih zaslonske tehnologije vse pogosteje silijo v pasivno preživljanje prostega časa. To pa s seboj prinaša socialno izoliranost, duševne stiske, slabo počutje in vse slabše delovanje vseh funkcionalnih sistemov v našem telesu. Po epidemiji covid-19 so se za mlade stvari še poslabšale in v Sloveniji so tako že štiri generacije srednješolcev svoje šolanje zaključile z okrog 15 odstotki nižjo telesno zmogljivostjo od predhodnih generacij. To je zaskrbljujoč podatek, a mladi se morajo zavedati, da lahko stvari tudi sami obrnejo v pozitivno smer. Vedno so bili mladi tisti progresivni del družbe, ki je uporniško spreminjal ustaljeni red in jo osvobajal. Verjetno je danes tisti čas, ko se morajo mladi zopet upreti, a ta upor mora tokrat biti usmerjen proti sedečemu potrošništvu, v mreže katerega je družba ujeta in katerega napajajo velikani socialnih omrežij. Tak upor bi bil najbolj miroljuben in zdrav upor v zgodovini človeške vrste brez negativnih stranskih učinkov in bi predstavljal res nov civilzacijski korak.”

Mladi imajo danes priložnost, da zavestno ustvarijo drugačen odnos do sebe. Da se zavedajo, da gibanje ni samo šport ali rezultat na testu – temveč način, kako smo prisotni v svojem telesu in svetu. Pogosto govorimo o digitalni pismenosti, redkeje pa o telesni pismenosti. Telesna pismenost vključuje fizično, socialno, kognitivno in čustveno razumevanje, ki posamezniku omogoča, da ohranja telesno dejavnost na primerni, zdravi ravni skozi vse življenje.

Eden ključnih vidikov telesne pismenosti je telesno zaznavanje. Ali znamo zaznati napetost v ramenih? Vemo, kdaj smo zares utrujeni? Prepoznamo razliko med impulzom in občutkom? Telesno zaznavanje pomeni, da znaš opaziti, kaj ti telo sporoča – in se na ta sporočila tudi ustrezno odzvati, z namenom ohranjanja svojega celostnega zdravja.

Gibanje ni zgolj športna dejavnost – je temeljno orodje za zaznavanje sebe in sveta. Je tudi temelj za kritično rabo tehnologije, saj nas vrača v stik z realnostjo – tisto, ki jo ne le opazujemo, temveč jo tudi čutimo in živimo. Gibanje ni dodatna aktivnost – je nujni del razumevanja, kdo smo.

Mladi imajo danes priložnost, da tehnologije ne le uporabljajo, ampak jih tudi sooblikujejo – s svojo prisotnostjo, zaznavo in vprašanji. Prvi korak je, da začnejo verjeti, da je njihovo telo pomembno. Ne kot nekaj, kar je treba popraviti ali skriti – temveč kot nekaj, kar lahko čutijo, uporabljajo, razumejo. In s tem tudi bolje razumejo svet okoli sebe.

Mini izziv: Ena minuta za stik s telesom 

Kdaj? Kadarkoli – med učenjem, med čakanjem na avtobus ali preden odkleneš telefon.
Traja: 60 sekund.
Zakaj? Ker si več kot misli – si tudi telo, ki ti govori stvari, če ga znaš poslušati. 

 

  Kako? 

  1. Udobno se usedi. Spusti roke v naročje. 
  2. Zapri oči. 
  3. Dihaj. Trikrat globoko: vdih skozi nos (počasi šteješ do 4), zadržiš (2 sekundi), izdih skozi usta (do 6). 
  4. Skeniraj telo. Brez sodbe opazuj, kaj čutiš: 
  • Začni pri stopalih: so hladna, topla, sproščena? 
  • Počasi pojdi navzgor – noge, trebuh, hrbet, ramena, obraz. 
  • Kje je napetost? Kje je tišina? 
  1. Ko zaključiš, odpri oči.  

 

Viri:

Höök, K., Jonsson, M. P., Ståhl, A., & Mercurio, J. (2016). Embracing first-person perspectives in soma-based design. Proceedings of the 2016 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems, 3103–3114. https://doi.org/10.1145/2858036.2858580

 

Sporočilo za javnost: Nasprotujemo legalizaciji konoplje za osebno rabo – poziv k razumu in odgovornosti

Ljubljana, 16. julij 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) skupaj s partnerskimi organizacijami ostro nasprotuje obravnavi in sprejemu novega zakona o konoplji za osebno rabo, ki ga v Državni zbor RS vlagata stranki Gibanje Svoboda in Levica. Predlog zakona predvideva dovoljenje za posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in dovoljuje domače gojenje, kar predstavlja neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji. Ta zakonodajni poskus krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, je v neskladju z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, javno varnost in družbeno dobrobit.

Alarmantni podatki iz tujine in Svetovnega poročila o drogah 2025

Najnovejše Svetovno poročilo o drogah 2025 opozarja na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj (npr. psihoz in depresij), zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga. V Koloradu se je po legalizaciji število zastrupitev otrok s konopljo povečalo za 586 % (Lipid Research Center (LIPRC), 2023). V Kanadi se je vseživljenjska uporaba konoplje med mladostniki (16–19 let) povečala s 38 % na 43 % (Government of Canada, 2024). Tudi iz Nemčije že poročajo o negativnih posledicah legalizacije, kot so povečano povpraševanje, pravna zmeda in neučinkovita zaščita mladih. »Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države«, je povedal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodaja: »Mladi bodo med prvimi, ki bodo nosili posledice teh odločitev – več psihiatričnih motenj, več apatije, več osipa iz šol. Kdaj bodo končno poslušali stroko in tiste, ki vsakodnevno delamo z mladimi?«

Poziv k odgovorni politiki in pomoči uporabnikom

ZKNB se obenem zavzema za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje. To pa ne pomeni legalizacije, temveč pravičen in sočuten pristop, ki ljudem v stiski ponudi pomoč, ne pa kazni. Slovenija že zdaj po zakonodaji na področju drog in odnosu do uporabnikov drog spada med liberalnejše na svetu. »Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 %, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,« opozarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Poziv poslankam in poslancem ter Vladi RS

Na referendumu junija 2024 so volivci izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju. Še več – zakon, ki naj bi urejal področje konoplje, ni bil usklajen s stroko in ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjamo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Zato pozivamo:
● da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka,
● da se vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov,
pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja,
● da se oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine,
● da se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive,
namenjene predvsem mladim.

»Namesto zmanjšanja škode beležimo v državah, ki so legalizirale konopljo, porast uporabe, več duševnih težav, več prometnih nesreč in več nujnih zdravstvenih primerov. Legalizacija daje mladim lažen občutek varnosti, kar je z javnozdravstvenega vidika izjemno nevarno«, je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivne platforme«.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 693 523 ali e-
poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in
tobačno kontrolo (SZOTK)
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.