mladi – Noexcuse.si

Digitalizacija – prava markacija?

O digitalizaciji piše članica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Mia Zupančič.

Kaj je digitalizacija?

Digitalizacija je izraz, ki opisuje zelo obsežno področje. Začne se lahko z branjem časopisov na internetu in se ne konča z uporabo pametnih avtomobilov ali televizorjev. Digitalizacija pomeni sprejemanje ali povečanje uporabe digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, ipd. In se tako navezuje na več področij vsakodnevnega življenja.

Digitalizacija v vsakdanjem življenju

Od začetka 21. stoletja so na naše življenje vse bolj vplivale različne tehnološke inovacije. Ustavite se za trenutek in preverite, koliko zaslonov vidite okrog sebe. Vse te naprave so začele vplivati na različna področja našega življenja in res je, da so nam marsikaj olajšale, po drugi strani pa so nas začele tudi obremenjevati. Raziskave so pokazale, da je vključitev inovacij v delovno okolje pripomogla k 84-% povečanju dobičkonosnosti podjetij od 70. let 19. stoletja naprej. K temu je v največji meri pripomogla široka uporaba interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov.

Ljudje s temi pripomočki postajamo vedno produktivnejši, kar je za podjetja pozitivna sprememba, za delavce pa lahko postane tudi obremenjujoče. Seveda pa tehnologija ni prisotna le na delovnem mestu, ampak tudi v naših zasebnih življenjih, saj imamo v lasti vedno več različnih pametnih naprav. Težko rečemo, da se po koncu obveznosti, kot sta šola ali služba, zares odklopimo, saj se takrat šele zares priklopimo na množico naprav, ki nam krajšajo prosti čas. Na ta način vsakodnevno prejmemo ogromno količino informacij.

Za občutek nekaj statističnih podatkov:

Vsak dan je ustvarjenih 2,5 kvintilijona bajtov podatkov. Če bi vse te podatke naložili na Blu-Ray diske, bi jih potrebovali 10 milijonov. Če bi toliko diskov zložili na kup, bi bili visoki kot dva Eifflova stolpa skupaj.
404.444 uporabnikov vsako minuto gleda Netflix.
Na YouTube uporabniki naložijo 300 ur videoposnetkov na minuto.
Vsako sekundo je poslanih 3.026.626 e-poštnih sporočil.
Uporabniki Tinderja vsako minuto 990.000-krat podrsajo po zaslonu (v levo ali desno, odvisno od preferenc uporabnika).

Več zanimivih podatkov lahke najdete na spletni strani Internet Live Stats.

Znanstveniki so ugotovili, da povprečen človek v današnjem svetu prejme 74 GB informacij na dan (prek televizije, interneta, oglasnih plakatov ipd.). Pred samo 500 leti bi visoko izobražen človek 74 GB informacij prejel v celotnem življenju!

Ti podatki kažejo na to, da ni čudno, da nas novodobna tehnologija v vsakodnevnem življenju tudi obremenjuje. Glede na to, da se omenjene številke vsako leto še zvišujejo, bo v prihodnosti verjetno prišlo do preloma, ko bo potrebno na tem področju nekaj spremeniti.

Prednosti in slabosti digitalizacije v vsakodnevnem življenju

Seveda pa nam digitalizacija prinaša veliko dobrega in upravičeno si življenja brez digitalne tehnologije skorajda ne moremo predstavljati, saj nam je marsikaj omogočila ali olajšala. Nekaj področij, na katerih je digitalizacija prinesla opazne prednosti:

Socialna povezanost – s pomočjo digitalne tehnologije smo lažje povezani s prijatelji in družino, ne glede na to, kje se nahajamo. Lažje delamo na daljavo in smo kljub temu povezani s sodelavci. Velik del digitalne tehnologije je bil ustvarjen z namenom povezovanja, kot npr. družbena omrežja.
Hitrost komunikacije – internet z izboljševanjem tehnologije postaja vedno hitrejši, kar omogoča prenos večje količine informacij v krajšem času, tradicionalni načini komunikacije pa za to potrebujejo mnogo več časa.
Priložnosti za učenje – prek interneta lahko enostavno in hitro dostopamo do ogromne količine novih informacij in tako pridobivamo znanje, enostavnejša komunikacija pa prinaša tudi povezovanje s strokovnjaki, do katerih ljudje v preteklosti zaradi fizične razdalje niso imeli dostopa.
Avtomatizacija – veliko naprav danes uporablja digitalno tehnologijo, nekatere pa niti ne potrebujejo človeka, ki jih upravlja. To pomeni, da so delavci razbremenjeni in lahko opravljajo manj ponavljajoče se in bolj zanimive delovne naloge, prav tako pa pametne naprave omogočajo standardizacijo in hitrejše opravljanje dela. Prav tako se je na ta način omogočilo manj posredništva, saj lahko posamezniki mnogo opravil opravijo sami, brez pomoči delavcev.

Seveda pa poleg prednosti obstajajo tudi slabosti digitalizacije, ki jih je ravno toliko kot prednosti (če ne včasih še več):

Varnost podatkov – digitalna tehnologija omogoča shranjevanje velikih količin informacij, med katere sodijo tudi osebni podatki o ljudeh, organizacijah ipd., za katere je zelo pomembno, da se jih shranjuje varno, vdor vanje pa lahko prinese veliko težav.
Pomisleki glede zasebnosti – vse težje je ohranjati zasebno življenje zares zasebno, saj je na spletu dostopnih veliko informacij o nas, tudi takšnih, ki jih objavljajo druge organizacije ali posamezniki, ne mi sami.
Težave s socialnimi stiki –ljudje se z drugimi vedno pogosteje povezujejo prek digitalne tehnologije, ne v živo, raziskave pa so pokazale, da še posebej mladi raje uporabljajo družbena omrežja kot pa pogovore v živo. Vse to ima na nas negativne vplive, ki pa jih znanstveniki šele raziskujejo in tako ne moremo vedeti, kakšne dolgoročne posledice to prinaša.
Delovna preobremenitev – zaradi nenehne dosegljivosti prek digitalne tehnologije ljudje redko v celoti niso dosegljivi za sodelavce ali nadrejene, kar veča njihovo obremenjenost, zaradi povečane produktivnosti, ki jo prinaša digitalna tehnologija, pa se od delavcev pričakuje vedno več.
Manipulacija z digitalnimi mediji in lažne informacije – zaradi enostavnega urejanja podatkov in informacij, med katere sodijo tudi fotografije in videoposnetki, je težko prepoznati, katere informacije so resnične in katere ne, kar je lahko nevarno orodje za manipulacijo množic.
Plagiatorstvo in avtorske pravice – zaradi lažjega podvajanja informacij, velike količline informacij, dostopnih na spletu, in razširjenosti spleta je kopije in plagiate vedno težje odkriti, kar vpliva na ustvarjalce vsebin, ki niso prepoznani kot avtorji, pa tudi učence, ki zaradi kopiranja tujih del pridobijo manj znanja..
Zasvojenost – v današnjem času je zasvojenost z novodobno tehnologijo zaradi večje dostopnosti vedno pogostejša.

Vse prednosti in slabosti kažejo na to, da je digitalna tehnologija lahko dvorezen meč, če je ne uporabljamo zavestno in o njej kritično razmišljamo. Seveda je pred nami prihodnost, katere pomemben del bo tehnologija in se ji ne bomo mogli izogniti, a pomembno je tudi, da se zavedamo, da ne prinaša le dobrih posledic, temveč tudi negotove ali celo negativne. Vsak posameznik mora biti pozoren, da tehnologijo uporablja z glavno in na zdrav način, seveda pa brez sistemskih ukrepov in sprememb v družbi ne bo šlo.

Viri:

Ne, res ti ni treba več kupovati v Zari

O etičnem in trajnostnem nakupovanju piše članica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Dagmar Nared.

Modna industrija je kruta. Ustvarja idejo, da moramo imeti v svoji omari zadnje najnovejše kose. Spodbuja nas, da kupujemo na veliko. Spodbuja nas, da se spozabimo in kupimo tudi tiste izdelke, ki nam mogoče pravzaprav niso tako zelo všeč. Ob vsem tem modni velikani, kot so H&M, Zara, Mango in drugi, kopičijo dobičke. Onesnažujejo okolje in izkoriščajo svojo delovno silo.

Čeprav se mnogi zavedamo te krutosti, je nekoliko težje prenehati z nakupovanjem v takšnih trgovinah. Obleke pomagajo pri izražanju samega sebe in to sploh ni slaba stvar. Nekaterim tudi pomagajo pri samozavesti. Tudi to ni slaba stvar. Zato moramo ugotoviti, kako se lahko še naprej izražamo preko oblek, ne da bi škodovali okolju in sočloveku.

Triftanje oziroma nakupovanje iz druge roke. V Ljubljani imamo vedno več takšnih trgovin (Pulz, Textile House in Moje Tvoje). Ne samo, da so obleke cenejše, temveč gre tudi za čisto novo izkušnjo nakupovanja. V starejših oblekah iščeš nekaj, kar bi ti bilo všeč. In veš, da takega kosa obleke ne bo imel nihče. Sobota dopoldne, s svojimi prijatelji greš skozi vrsto oblek, za katere veš, da ne škodujejo nikomur. Iščeš barve, ki bi te pritegnile. Tisti vzorec, ki je bil popularen v letu 1995, pa ga danes ne delajo več. Toliko možnosti!

Instagram ali Depop. Če ti ni do sobotnega triftanja s prijatelji, imaš na voljo Depop ali Instagram triftanje. Depop je aplikacija, namenjena prodaji in izmenjavi rabljenih oblek. V Sloveniji to še ni tako razvito, zato lahko uporabiš Instagram. Ogromno Instagram računov ponuja obleke, ki niti niso nujno stare in so del najnovejših trendov. Lahko gre tudi za izmenjavo oblek, s tem ne porabiš nič denarja. Ravno zadnjič sem si kupila Murin plašč, narejen še v Jugoslaviji. Samo za 40 €. Najbolj kvaliteten plašč, kar sem jih kdaj imela. Čisti bingo.

Upcycling. Moj najljubši način etičnega potrošništva – recikliranje starih oblek, toda malo drugače. Veliko oblek je zavrženih. Naj bo to zaradi tega, ker se oblek naveličamo, ali pa zaradi tovarniških napak. Ogromno umetnikov in modnih oblikovalcev je, ki iz starega blaga ustvarijo nove in res čudovite kose. Tudi to najdeš na Instagramu. Pa še podpiraš manjše podjetnike! Lahko pa se tudi sam_a lotiš ustvarjanja in se naučiš nove spretnosti, kot je šivanje ali kvačkanje, in iz svojih starih oblek ustvariš nove.

Trajnostne znamke. Tega pa res ne manjka. Od Lazy Oaf, Ragged Priest, Christy Dawn za vsakdanje obleke, do TALA in Wolfen za šport. Če jih naštejem le nekaj. Vse te znamke niso le trendovske in trajnostne hkrati, pač pa zagotavljajo tudi etične okoliščine v tovarnah. Res je, da so včasih lahko takšne obleke dražje, vendar gre za investicijo v boljši jutri.

Načelo »OMG, JA!«. Ko kupuješ, vzemi domov le tisto, kar kriči: »Ja, to bom nosil_a vsak dan, to je najboljša stvar.« Če ni 100 % najbolj hudo, preprosto ne kupi. Če ne boš nosil_a, potem je to brez zveze. Če se v obleki ne počutiš kot najlepša oseba na svetu, potem tega kosa oblačila ne potrebuješ zares. Saj veš, kako to gre – tistega kosa nikoli zares ne nosiš. Mogoče enkrat ali pa dvakrat.

Oblek ne odvrzi. Če ugotoviš, da ti nekatere obleke preprosto ne ustrezajo več, jih prosim ne odvrzi v smeti. Lahko jih zamenjaš, upcyclaš, podariš prijatelju, prijateljici ali humanitarni organizaciji. Metanje oblek v smeti je ostalo v letu 2010.

Kar nekaj možnosti imaš, če še vedno želiš slediti modi. Še vedno lahko eksperimentiraš in se izražaš preko oblek. Vendar lahko to počneš na etičen in okolju prijazen način. S tem boš spremenil_a tudi povpraševanje. H&M ne bo mogel več izkoriščati ljudi, če se mu kupci odrečejo. Zato se odreči slabim stvarem in pojdi le pozitivnim naproti. V lepih oblekah.

Zakaj so družbena omrežja tako zasvojljiva? (Nagrajevalni sistem)

Raziskave iz 2022 kažejo, da v Sloveniji več kot 21% mladih, starih od 15 do 19 let, na spletu preživi več kot 4 ure na dan.^[1] Velik del tega časa predstavljajo socialna omrežja, zato se je pomembno vprašati, kaj jih dela tako zasvojljiva?

Plačamo s svojim časom

Socialne platforme, kot sta Instagram ali TikTok, so za uporabo brezplačne. To seveda drži le za povprečnega uporabnika, saj so glavna ciljna skupina družbenih omrežij ravno oglaševalci, ki jim plačajo v zameno za pozornost njihovih uporabnikov.

Več časa kot uporabnik preživi na družbenem omrežju, večja je možnost, da se mu prikažejo oglasi. Enak mehanizem velja za druge aplikacije, kot so YouTube, Twitter ali Facebook. To pomeni, da za uporabo družbenih omrežij v resnici ”plačujemo” s svojim časom – ko jih uporabljamo, se nam prikazujejo oglasi, od katerih omrežje služi. Poleg tega zanje »plačujemo« tudi z informacijami, ki jih delimo z omrežjem. Cilj vsakega družbenega omrežja je vedno, da na njem preživimo čim več časa.

Nagrajevalni sistem: trik, sposojen iz kazinojev

Družbena omrežja uporabljajo trik, ki povzroča, da na njem preživimo več časa ali nas celo zasvoji. Ta trik je podoben tistemu, ki je uporabljen v kazinojih in na igralnih avtomatih. Če podrsamo navzdol po ekranu na telefonu, ko uporabljamo družbeno omrežje, je to podobno temu, ko potegnemo ročico na igralnem avtomatu.

Po psihologiji gre pri rabi družbenih omrežij za teorijo okrepitve, natančneje za shemo variabilnega intervala. Gre za sistem, kjer uporabnik prejme nagrado v nerednih intervalih. Posameznik nagrade ne prejme vsakič, ko opravi želeno dejanje (podrsa po ekranu) ali po nekem vnaprej določenem, rednem urniku, ampak v na videz naključnih intervalih.

Pri oblikovanju mobilnih aplikacij in družbenih medijev lahko variabilna okrepitev prevzame obliko nagrad, dostavljenih po urniku, ki se zdi uporabnikom naključen, vendar je zasnovan tako, da jih zadrži aktivne dlje časa. Na primer: “všečki” se lahko “naključno” pojavijo ravno takrat, ko algoritem ugotovi, da bo uporabnik verjetno zapustil Instagram. Prek svojih algoritmov lahko Facebook zazna, kdaj je uporabnik verjetno negotov in dostavi instanten dvig samozavesti v obliki všečkov.

Igralništvo in internetne zasvojenosti delujejo na enak način: posameznik prejema ravno dovolj nagrad (kot so dobitki, všečki ali zabava) v dovolj rednih intervalih, da ga spodbudi k nadaljevanju uporabe. Uporabnik upa, da bo videl nekaj zabavnega (nagrado), ko bo podrsal po ekranu, a je ta nagrada nepredvidljiva. To povzroči, da se uporabnik vrača vedno znova – podobno pa delujejo tudi kemične zasvojenosti (npr. od tobaka ali alkohola).

Dopamin in nagrajevalni sistem

To hrepenenje po ponovni uporabi spletnih vsebin je povezano z biološkim mehanizmom, ki nagrajuje vedenjske vzorce, povezane z zadovoljevanjem osnovnih telesnih potreb in občutkom ugodja – to imenujemo možganski sistem za nagrajevanje. Gre za biološki mehanizem, ki se je razvil tekom evolucije in služi selekcioniranju ter vzdrževanju vedenjskih vzorcev, povezanih z ohranjanjem določene vrste oziroma posameznika.

Mehanizem nagrajuje vedenjske vzorce, ki zadovoljijo osnovne telesne potrebe in vedenjske vzorce, ki ohranijo vrsto, z vzbujanjem ugodja – sprošča se hormon dopamin. Ugodje motivira žival oziroma človeka k ponavljanju določenega vedenja.

Spletne aktivnosti nam prinašajo močno ugodje in to ugodje motivira osebo k ponovni uporabi platform ali aplikacij, ki prinašajo to ugodje. Pri zasvojenosti s spletnimi vsebinami se tako v možganih ujamemo v zanko nagrajevalnega kroga. Potrebujemo vse več te “droge”, da dosežemo isti užitek, hkrati pa stvari, ki so nam včasih prinašale prijetne trenutke oziroma zadoščenje, tega več ne prinašajo.

Viri

Prijavi se na mladinsko izmenjavo na Portugalskem

Brez izgovora je partner v projektu Youth Charging the world, v katerem bo v Lamegu (Portugalska), od 13. do 20. novembra (vključeni potovalni dnevi), potekala mladinska izmenjava (16+). Imamo kar 7 mest za slovenske udeležence!

Vsi stroški so kriti iz strani programa E+. Za člane Brez izgovora so vsi stroški izmenjave kriti. Za nečlane je kotizacija 70€, ostali stroški so kriti (prevoz, prehrana, program).

Več o projektu in aktivnosti TUKAJ.

Zainteresirani se lahko prijavite TUKAJ. O izboru boste obveščeni do 1. 10. 2023.

Za več informacij lahko kontaktirate info@noexcuse.si.

TRENING PACT4WORK SKILLS NA MADŽARSKEM

Na voljo imamo še 5 mest za udeležbo na treningu Pact4Work Skills.

Tokrat bodo udeleženci razmišljali o spretnostih, ki jih potrebujemo na trgu dela. Primerna je za mlade, ki želijo razvijati svoje mehke veščine preko neformalnih metod dela. Išče se skupina 10 udeležencev iz Slovenije. Več informacij TUKAJ.

Zainteresirani se lahko prijavijo TUKAJ do 30. 6. 3023.

Za več informacij lahko kontaktirajo manca.kozlovic@noexcuse.si ali pokličejo na 040 855 970.

Naj se poletje začne!

Vabilo na Simpozij ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2023

Strokovna skupina za tobak, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje in v katerem sodelujejo druge NVO, nacionalni inštituti in Ministrstvo za zdravje, vabi na Simpozij: ”ZA Slovenijo brez tobaka in nikotina 2040”

Simpozij bo potekal v Modri dvorani Zdravniške zbornice, Dunajska c. 106, Ljubljana v četrtek, 25. maja 2023, s pričetkom ob 9:00 uri.

Za dogodek se je potrebno prijaviti do vključno petka, 19. 5. 2023. Prijave se zbirajo preko tega obrazca. Za udeležbo na simpoziju ni kotizacije. Dogodek ni namenjen le zdravstveni stroki, ampak tudi pedagoških delavcem, mladim, staršem in drugim.

Program Simpozija si lahko ogledate tukaj.

HOW MUCH WATER SHOULD I DRINK AND HOW?

More than half of our body is made up of water! Drinking enough water every day helps to overcome stress, improves brain function and the functioning of the entire body. But how much should you actually be drinking per day and why is it so important?

So, here are main benefits of water:

Aids digestion and absorption
Removes waste
Supports brain function
Protects organs and tissues
Delivers oxygen
Regulates body temperature
Normalizes blood pressure
Moisturizes mucous membranes
Improves skin health
Cushions joints

Staying well-hydrated throughout life can reduce the risk of developing heart failure, according to research presented at European Society of Cardiology Congress 2021. Dehydration can happen when you don’t drink or eat enough water, or when you lose too much water through sweating, especially in hot weather or during intense physical activity. Even a little dehydration can make your cells not work properly, make you tired, and lower your energy levels.

WATER INTAKE CALCULATOR

The amount of water needed is individual for each person and depends primarily on weight and physical activity. For most healthy adults, a recommended starting point is to consume around 30-35 milliliters per kilogram of body weight per day.

For example, if your weight is 60 kg:

60 kg x 30 ml/kg = 1800 ml of water per day at least.

Fortunately, it’s not necessary to consume all of the required water in the form of liquids, as your food also contains water. Around 20-25% of your daily water intake actually comes from the food you consume.

If you exercise, it’s likely that you lose some water through perspiration. Add 350 ml of water to your daily requirement for every half an hour that you exercise.

In hot weather, we tend to sweat more, as well. Therefore, drink a little bit more in this case, because it’s important to replenish the lost fluids proportionally.

Keep an eye on your health, because during conditions such as fever, food poisoning, vomiting, and diarrhea, your need for water increases. However, if you have certain conditions such as chronic kidney disease or a tendency to swelling, water intake should be limited.

Remember: if you are not sure about the right water amount for you, consult with your doctor.

HOW TO DRINK WATER PROPERLY?

According to suggestions of an American nutritionist, Kimberly Snyder

Start your day with a glass of water after waking up, because we often get dehydrated overnight.
Room temperature water (or slightly warm, heated) is always a better choice.
Avoid icy water, because it can cause the stomach vessels to constrict, hindering the digestive process.
Drink water regularly throughout the day, not just when you feel thirsty.
Drink between meals instead of during, as it dilutes digestive juices and can cause fluid retention in the body.
Carry a water bottle – it will remind you to drink up.

SHOULD I WORRY ABOUT DRINKING TOO MUCH?

It is uncommon for healthy well-nourished adults to experience issues due to drinking too much water. However, it is possible to go overboard. Healthy adult kidneys can eliminate up to 1 liter of water per hour. If you drink more than that, you’ll retain the excess water in your body, which causes a condition known as hyponatremia and it can be life-threatening.

WATER TASTE SOLUTIONS

If you are not used to drinking about 2 liters of plain water per day or if you don’t like its taste, try to make it interesting!

While water is the best beverage for hydration, there are other options such as tea and low-sugar fruit juices. Be mindful of added sugars and caffeine content.

Moreover, you can easily have flavored water without any added chemicals.

For example, try water with a piece of lemon, lime, orange, grapefruit, mint, ginger or cucumber slices. You can also infuse it with fresh fruit and herbs or even any vegetables you like and strain out. For a more intense taste, you can let the fruit water sit overnight. Or maybe drinking carbonated water from time to time could be the solution for you? Or even sparkling fruit homemade water?

Experiment for a change and keep staying well-hydrated !

Sources:

https://www.usgs.gov/special-topics/water-science-school/science/water-you-water-and-human-body

https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/water/art-20044256

https://www.sciencedaily.com/releases/2021/08/210824104113.htm

https://www.forbes.com/sites/jesscording/2017/10/10/real-life-ways-to-up-your-water-intake/?sh=136b6bd77232

https://www.vogue.in/wellness/content/how-to-stay-hydrated-in-8-easy-ways-according-to-a-celebrity-nutritionist#:~:text=As%20a%20general%20rule%20of,every%20day%2C%22%20says%20Snyder.

Mladinski dogodek ob svetovnem dnevu zdravja

Vljudno vas vabimo, da se nam v petek, 7. 4. 2023, v prostorih Ministrstva za zdravje (Štefanova 5, 1000 Ljubljana), pridružite ob obeležitvi Svetovnega dneva zdravja. Ob 13ih bo potekalo neformalno druženje ob pogostitvi, uradni del dogodka pa se začne ob 14ih.

Mladinske organizacije in društva imajo pomembno vlogo na področju zdravja in okolja že vrsto let. Med gosti bodo tudi pomembni odločevalci, katerim želimo predstaviti vaš doprinos k zdravstveni preventivi v Sloveniji in dati priložnost za strukturiran dialog mladih z odločevalci.

Prosimo, da svojo prisotnost potrdite z izpolnitvijo obrazca (povezava spodaj):

https://forms.gle/NwuUgQ4omJVqMQLc6

Odprte so prijave za nagrado Social Impact Award Slovenia 2022

Ljubljana, 5. maj 2022 – Social Impact Award je mednarodni projekt, ki letos v 18 državah nudi podporo nadobudnim mladim, ki želijo s svojo inovativno idejo pomagati pri reševanju okoljskih in družbenih izzivov. Pod okriljem Slovenske agencije za mlade projekt v Sloveniji letos poteka že drugič. Vsi mladi, ki imajo svojo socialnopodjetniško idejo že oblikovano, jo lahko na tekmovanje prijavijo do 13. junija 2022 do polnoči.

Po kick-off dogodku, ki smo ga 4. aprila 2022 organizirali v Ljubljani, so se po Sloveniji začeli odvijati različni dogodki in delavnice o socialnem podjetništvu. V slabem mesecu je projekt dosegel že skoraj 500 mladih ter jim na ta način pomagal pri spoznavanju socialnega podjetništva in razvoju svoje socialnopodjetniške ideje. Zaradi podpore partnerjev so bili vsi dogodki za udeležence brezplačni.

Pretekli teden so se odprle prijave za nagrado Social Impact Award Slovenia 2022 in bodo odprte vse do 13. junija 2022 do polnoči. Svojo socialnopodjetniško idejo lahko prijavi ekipa (ali posameznik), člani katere so stari od 15 pa do vključno 29 let. Idejo prijavijo preko te povezave.

Izmed vseh prispelih prijav bo strokovna žirija izbrala ekipe z najbolj inovativnimi idejami in 24. junija razglasila finaliste Social Impact Award 2022, ki se bodo s tem uvrstili v drugi del projekta (Incubation Phase), v okviru katerega bodo ob okrepljeni strokovni podpori mentorjev svojo idejo razvijali in nadgrajevali.

Septembra bo sledilo vseslovensko glasovanje za najboljše socialnopodjetniške ideje, oktobra pa osrednji dogodek programa – podelitev oziroma t. i. Award Ceremony. Podelitev se bo odvijala v Mestni občini Koper, na njej pa bodo nagrajene štiri ideje. Zmagovalci bodo prejeli 1500 EUR začetnega kapitala, dodatno mentorsko podporo, praktične nagrade in brezplačno udeležbo na globalnem srečanju vseh zmagovalcev Social Impact Award po svetu.

Nika Stegovec, vodja SIA Slovenia, je ob tej priložnosti povedala: “S programom Social Impact Award v Sloveniji razvijamo kulturo socialnega podjetništva in spodbujamo inovacije, ki rešujejo lokalne, regionalne in globalne izzive. Že v lanskem letu so finalisti pokazali, da lahko iz majhnih idej nastanejo velike poslovne priložnosti, ki ne odzvanjajo le na nacionalnem, temveč tudi na mednarodnem nivoju. Ker verjamem v svet, v katerem mladi predstavljamo in udejanjamo rešitve ter s tem delamo trajne spremembe, se iskreno veselim spremljanja razvoja letošnjih prijav in nove generacije mladih podjetnikov!”

Več informacij:

Nika Stegovec – Social Impact Award Slovenia

nika.stegovec@socialimpactaward.net

041 281 847

O projektu Social Impact Award

Social Impact Award (SIA) je največja evropska skupnost mladih socialnih inovatorjev, ki išče odgovore na zahtevne lokalne in globalne družbene izzive. Ustanovljena je bila leta 2009 na Dunaju in danes združuje že več kot 40.000 mladih iz 28 držav. Prisotna je v večjem delu Osrednje in Vzhodne Evrope ter posameznih državah Afrike in Azije. V okviru projekta organizira dogodke za ozaveščanje o socialnem podjetništvu in razvijanju potrebnih kompetenc ter nudi okrepljeno mentorstvo in mreženje s strokovnjaki. Najobetavnejše podjetniške ideje prejmejo nagrado Social Impact Award, ki predstavlja neposredno finančno podporo. Primeri uspešnih socialnopodjetniških idej preteklih let so zbrani v Knjižnici navdiha.

Kaj so glavni cilji projekta SIA?

Ozaveščanje: Predstavitev socialnega podjetništva kot smiselne karierne poti.
Izobraževanje: Razvoj kompetenc mladih za uspeh v socialnem podjetništvu, vključno z ustanovitvijo socialnega podjetja.
Podpora: Nudenje strokovne podpore, inkubacija in možen začetni kapital.
Skupnost: Mreženje s podjetniki in strokovnjaki, povratne informacije ter iskanje sinergije za razvoj.

Vse informacije in prijavnica so dosegljive na spletni strani projekta http://slovenia.socialimpactaward.net

Zadnji rok za oddajo prijave za nagrado Social Impact Award je 13. 6. 2022 do 23.59.

V Sloveniji je več kot 300.000 mladih, ki imajo ogromen potencial za družbene spremembe. Spodbudimo jih k prijavi in podprimo razvoj naslednje generacije uspešnih socialnih podjetnikov!

socialimpactaward.net

Facebook I Instagram I Linkedin I YouTube

O Agenciji za mlade (SLOAM)

Agencija za mlade (SLOAM) je nevladna neprofitna organizacija v javnem interesu s statusom organizacije za mlade. Z razvijanjem in izvajanjem programov mlade med 12. in 30. letom starosti spodbuja k aktivnemu državljanstvu in družbeni odgovornosti ter omogoča njihovo osebno rast. Svoje poslanstvo uresničuje s sodelovanjem in organizacijo različnih mednarodnih projektov, med katerimi sta tudi program Evropske mladinske kartice, ki slovenski mladini omogoča koriščenje popustov in ugodnosti na področju mobilnosti, kulture, prenočevanja, športa, neformalnega izobraževanja in raznih storitev, ter Global Shapers Community Koper, ki združuje najobetavnejše mlade socialne podjetnike iz regije.

sloam.si I Facebook I Linkedin

EPIDEMIJA KOT IZGOVOR ZA POSLABŠANO DUŠEVNO ZDRAVJE

V zadnjem času se soočamo z vrsto dogodkov, ki močno vplivajo na vsakodnevno življenje vseh nas, tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Ravno v teh občutljivih časih pa ne smemo pozabiti na mlajše generacije, ki potrebujejo več pomoči pri soočanju s spremembami kot odrasli.

Ko govorimo o tem, da je epidemija virusa COVID-19 povzročila zdravstveno krizo, navadno mislimo na težave, s katerimi so se soočali zdravniki in infektologi v bolnišnicah zaradi pomanjkanja prostih postelj in kapacitet, osredotočamo pa se predvsem na fizično zdravje posameznikov. Ne smemo pa pozabiti, da je epidemija povzročila tudi veliko krizo v duševnem zdravju ljudi.

Epidemija je še posebej močno vplivala na duševno zdravje ranljivih skupin, med katere spadajo tudi mladi, predvsem zaradi odvisnosti od odraslih in specifičnega razumevanja okoliščin glede na razvojno raven (Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 2021).

Med epidemijo so bili za preprečevanje širjenja virusa COVID-19 potrebni številni ukrepi, ki so bili za ta namen sicer učinkoviti, a žal so zahtevali velike in dolgotrajne prilagoditve načina življenja, ki smo ga bili vajeni pred tem. Ukrepi so vplivali na osnovne življenjske potrebe, kot so medosebni odnosi in druženje, družinska podpora, telesne aktivnosti, dostop do izobrazbe in podobno. Zaradi razlik v družinskem življenju so se v tem času razlike med posamezniki še poglabljale, še posebej velik vpliv pa so imele na otroke in mlade. Društvo šolskih svetovalnih delavcev je po koncu šolanja na daljavo pri učencih in dijakih opazilo izgubo motivacije, čustvene stiske, depresivnost, anksioznost in težave na socialnem področju (NIJZ, 2021).

Ukrep, ki je na otroke in mlade najbolj vplival, je bila uvedba šolanja na daljavo, ki so ga sprejele številne države po vsem svetu. Pomembno se je zavedati, da šola za učence in dijake ni le prostor za učenje in pridobivanje znanja, temveč tudi prostor, kjer se srečujejo z največjim številom socialnih interakcij, medosebnih odnosov in različnih družbenih skupin. Šola je pomemben dejavnik oblikovanja samopodobe in lastne identitete, pridobivanja socialnih veščin, pripadnosti, razvoja vrednot, mišljenja in vedenja (Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 2021).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020) je med epidemijo izvedel tudi raziskavo glede neenakosti v zdravju med mladimi. Rezultati kažejo, da so imeli mladostniki iz manj premožnih družin v času pandemije slabše pogoje za delo za šolo, so bili slabše obveščeni o stanju v državi, v višjem deležu so poročali, da niso imeli pomoči in podpore pri šolskih obveznostih in prostora doma, v katerem so bili sami pri opravljanju šolskih obveznosti, in v višjem deležu poročajo, da niso prejeli dovolj informacij o stanju v državi kot mladostniki iz bolj premožnih družin. Mladostniki iz manj premožnih družin so tudi v višjem deležu poročali o pogostih občutkih osamljenosti med pandemijo, da niso del skupine prijateljev, o deprivaciji in poslabšanju ekonomskega stanja družine med pandemijo kot mladostniki iz bolj premožnih družin. Med pandemijo se je skoraj petina mladostnikov počutila pogosto ali zelo pogosto osamljene. Prav tako petina je imela nikoli ali redko občutek, da je del skupine prijateljev, in slaba petina, da ima na voljo ljudi, s katerimi se lahko pogovarja. To nam kaže, da so se med epidemijo neenakosti v duševnem zdravju mladostnikov še poglobile.

Otroci in mladi se lahko na krizne situacije, med katere sodi tudi epidemija, odzivajo zelo različno, prav tako se lahko posledico pojavijo hitro ali z zamikom. Odzivi so odvisni od razvojne stopnje otrok in mladih ter s tem povezano z razumevanjem epidemije, ali imajo na voljo dovolj ustreznih informacij o dogajanju, od njihovih preteklih izkušenj, strategij spoprijemanja s stresom, podpore družine itd. Običajno je, da so v času epidemije zaskrbljeni, prestrašeni, jezni ter da se njihovo vedenje spremeni. Vse to lahko spremljajo občutki anskioznosti, dolgčasa, osamljenosti, lahko pa se pojavijo tudi telesni simptomi (Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 2021).

Iz vseh teh podatkov je jasno, da epidemija in ukrepi, ki jo spremljajo, predstavljajo velik dejavnik vpliva na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Še večjo težavo na tem področju pa predstavlja dejstvo, da stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov že pred epidemijo ni bilo najboljše.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2019), ki je bila izvedena med leti 2008 in 2015, je pokazala, da se je število obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj v ambulantah na primarni ravni povečalo za 25,7 %. Na sekundarni zdravstveni ravni se je število otrok in mladostnikov, kjer je bila postavljena končna diagnoza duševne ali vedenjske motnje, povečala za 71 %. Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj se je v starostni skupini od 15 do 19 let povečala za kar 73 %, poraba zdravil za otroke in mladostnike od 0 do 19 let pa se je povečala za 48,3 %. Vse to kaže na to, da so bile že pred pojavom epidemije težave v duševnem zdravju pri mladih v porastu, epidemija pa je vse te težave le še poudarila. Če pogledamo nekoliko bolj pozitivno, pa je epidemiaj prispevala k temu, da se o duševnih težavah danes veliko več govori kot pred tem, kar lahko ima pozitivne učinke na sistemske spremembe na tem področju.

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC – Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje vedenja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Izseldki raziskave iz leta 2018 kažejo, da se je že v obdobju med leti 2002 in 2018 pomembno povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, skupaj in pri obeh spolih in vseh starostih. Med posameznimi simptomi se je pri vseh starostih in obeh spolih povečalo doživljanje občutja potlačenosti oz. da si na tleh.

Težave v duševnem zdravju, ki jih doživljajo posamezniki v obdobju otroštva in mladostništva, se pogosto odražajo tudi kasneje v odrasli dobi in pomembno vplivajo na kakovost posameznikovega življenja. Kot ima lahko slabo duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu negativne posledice v odrasli dobi, lahko dobro duševno zdravje prispeva k večji učinkovitosti in soočanju z vsakodnevnimi izzivi tako v otroštvu kot kasneje v odraslosti (NIJZ, 2021). Prav zaradi tega je izjemnega pomena, da na duševno zdravje sedaj, ko je epidemija v zatonu, ne pozabimo in da smo še naprej pozorni na težave, ki se bodo pojavljale z zamikom. Prav tako pa je pomembno, da se zgodijo večje spremembe na tem področju, če želimo posledice epidemije uspešno omiliti.

Mladinski svet Slovenije (2021) je izpostavil, da je dostop mladih z duševnimi težavami do virov pomoči močno otežen. Pomemben vzrok takšnega stanja je šibka preventivna dejavnost na tem področju in dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja v Sloveniji. Razmere na tem področju so bile že pred epidemijo precej problematične, saj so bile čakalne dobe za otroške psihiatre in klinične psihologe daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več, med epidemijo pa so razmere še poslabšale (NIJZ, 2021).

Pomembno je, da država zagotovi primerno, dostopno, brezplačno in pravično pomoč za mlade ter bolj urejen dostop do psihoterapevtske podpore. Potrebno bi bilo razviti nacionalni program promocije duševnega zdravja in ozaveščanja mladih o duševnih težavah in motnjah, prilagojen različnih starostnim skupinam in okoljem (za uporabo v šolah na različnih stopnjah izobraževanja, mladinskih organizacijah in delovnem okolju. Posebno pozornost je potrebno nameniti informiranju mladih o soočanju z lastnimi duševnimi težavami, prepoznavanju in laični podpori vrstnikom, informiranju o možnostih pomoči v primeru duševnih težav in motenj ter izobraževanju mladinskih delavcev (Mladinski svet Slovenije, 2021).

Pomembno je, da ne pozabimo na vpliv mladinskega dela na duševno zdravje mladih, saj ob pogovorih, kdo mora biti na tem področju zadostno usposobljen, navadno najprej pomislimo na pedagoške in zdravstvene delavce. A dejstvo je, da mladinski delavci redno prihajajo v stik z mladimi iz različnih socialno-ekonomskih okolij, različnih starosti, z različnimi razvojnimi težavami in izkušnjami. Vse te raznolike okoliščine privedejo do posameznikov, ki so si med seboj zelo različni. Delo mladinskega delavca je zato dinamično, v vsakem trenutku morajo biti pripravljeni na prilagajanje in soočanje s težavami, ki jih imajo mladi. Mladinsko delo poteka v neformalnem okolju, ki ima predispozicijo ‘nestrukturiranega okolja’, kar lahko velikokrat privede do opravljanja mladinskega dela po ‘zdravi pameti’. Problematike duševnega zdravja pa ne moremo reševati zgolj po ‘zdravi pameti’, saj je za to potrebno veliko znanja in izkušenj, primeren nivo komunikacije, hkrati pa tudi občutek za naslavljanje tako kompleksne problematike. Tako je z naraščujočimi tveganji za mlade potrebno opremiti tudi mladinske delavce, ki so redno v stiku z mladimi z najrazličnejšimi težavami in izzivi.

Nenazadnje je duševno zdravje v družbi še vedno tabu tema. Nove generacije je še posebej potrebno naučiti, kako se soočati z duševnim neravnovesjem in začeti korenito spreminjati stigmo do tistih, ki se z duševnimi težavami tudi soočajo, saj bo le na tak način okrevanje na podorčju duševnega zdravja po epidemiji uspešno.

Nekaj zaskrbljujočih podatkov (NIJZ, 2021):

V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem.
Vsaka četrta družina ima vsaj enega člana, ki ima težave v duševnem zdravju.
6% ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10% ljudi ima težave zaradi stresnih motenj.
Po samomorilnem količniku se Slovenija uvršča na vrh povprečij (20 samomorov na 100 000 prebivalcev) med evropskimi državami (EU povprečje: 11).
Duševne motnje so tretji najpogostejši vzrok za bolniški stalež, hkrati pa so bolniški staleži zaradi duševnih motenj med najdaljšimi.