Oznaka: mladi

Sporočilo za javnost: »Za alkohol se odpirajo vrata šol, za stroko pa zapirajo vrata parlamenta.

Dve platformi nevladnih ogranizacij pozivata k ohranitvi varnih šolskih okolij in opozarjata na izključevanje strokovne civilne družbe iz parlamentarne obravnave ZOPA-B.

Ljubljana, 2. novembra 2026 – Vsak otrok si zasluži odraščati v varnem in spodbudnem okolju, kjer lahko razvija svoje talente, sklepa prijateljstva in se od odraslih uči dobrih zgledov. Šole so veliko več kot zgolj prostori za pouk. Tudi popoldne in zvečer povezujejo otroke, družine, športnike, kulturnike, prostovoljce in lokalne skupnosti. Za nekatere otroke, ki doma doživljajo različne stiske, pa so lahko eden redkih prostorov varnosti, stabilnosti in zaupanja.

 

Prav takšne šole želimo ohraniti in krepiti.

 

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sta Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti skupaj pozvala k ohranitvi veljavnih omejitev prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Predlagana novela Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki jo bo 3. novembra obravnaval Odbor Državnega zbora za zdravje RS, bi odprla vrata prodaji in ponudbi alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predlagana izjema ne bi bila pogojena z odsotnostjo otrok in mladostnikov ter ne bi bila omejena zgolj na prireditve v manjših krajih, temveč bi veljala za celotno Slovenijo.

 

Šola mora ostati prostor dobrega zgleda – tudi po pouku

»Šola ni zgolj prostor, v katerem otrokom posredujemo znanje. Je tudi okolje, v katerem oblikujejo vrednote, navade in predstave o tem, kaj je v družbi običajno. Sodobna preventiva pomeni ustvarjanje pogojev, v katerih so zdrave odločitve lažje in bolj dosegljive. Če v šolskih prostorih omogočamo prodajo in ponudbo alkohola, hkrati pa otroke učimo zdravega življenjskega sloga, jim pošiljamo protislovno sporočilo. Takšna sprememba pomeni korak v napačno smer,« opozarja Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip«.

Otroci in mladostniki se učijo tudi na podlagi dobrih in slabih zgledov odraslih. Šolsko okolje naj zato spodbuja druženje, šport, ustvarjalnost, prijateljstvo in praznovanje, pri katerem alkohol nima mesta.

»Šola ni zgolj stavba, temveč vzgojno-izobraževalna institucija, ki mora biti zgled vrednot, kot so zdravje, varnost in odgovornost, tudi takrat, ko se pouk konča. Te vrednote niso samo lepe besede, temveč so tudi del temeljnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Odrasli smo odgovorni, da za mlade ustvarjamo varno okolje in preprečujemo normalizacijo uživanja alkohola s svojim zgledom. Zato pomanjkanje prostorov za dogodke ne sme biti razlog za rahljanje zakonodaje, ki varuje zdravje otrok in mladih,« poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Preventiva potrebuje zdrava okolja in dosledno zakonodajo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med pomembne dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike uvršča omejevanje fizične dostopnosti alkohola, vključno z urejanjem prodajnih mest. Po podatkih NIJZ je leta 2024 v Sloveniji zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, umrlo 842 ljudi, kar pomeni več kot dve smrti dnevno.

»Zdravo odraščanje je skupna odgovornost družin, šol, lokalnih skupnosti in države. Ohranjanje zaščitnih pravil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pomemben del odgovorne preventive. Šole morajo ostati okolja, ki dosledno podpirajo zdravje in dobrobit otrok ter mladostnikov,« poudarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Na zdravje namreč ne vplivajo le odločitve posameznika, temveč tudi okolje, v katerem živimo, in družbene norme, ki oblikujejo posameznikovo vedenje. Otroci imajo pravico do zdravja in zdravega razvoja, odrasli pa odgovornost, da ustvarjamo okolje, ki te pravice podpirajo. Zato učinkovita preventiva ne pomeni zgolj ozaveščanja o tveganjih, ampak tudi ohranjanje zaščitnih ukrepov in ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdravo življenje.

Na protislovje med preventivnimi sporočili in širjenjem dostopnosti alkohola opozarjajo tudi organizacije, ki neposredno delajo z mladimi, osebami z izkušnjo zasvojenosti in njihovimi družinami.

»Pri delu z mladimi govorimo o zdravih odločitvah in tveganjih zaradi alkohola. V praksi pa vidimo, kako močno na vedenje vpliva okolje, v katerem živimo. Če dopoldne v šoli izvajamo preventivne delavnice, zvečer pa v istih prostorih prodajamo ali ponujamo alkohol, ustvarjamo dvojno sporočilo. Zdrava izbira potrebuje okolje, ki jo omogoča,« poudarja Anita Demetrov iz Društva UP, ki zastopa Zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.

Na novinarski konferenci je svojo osebno izkušnjo predstavil tudi Luka Plavčak iz Zavoda VOZIM, ki se je kot študent poškodoval ob skoku v vodo pod vplivom alkohola. Njegova zgodba opozarja, kako lahko alkohol vpliva na presojo in odločitve ter kako pomembno je mladim omogočati varnejša in bolj podporna okolja.

 

Zaskrbljujoča izključitev nevladnih organizacij iz parlamentarne razprave

Obe nevladniški platformi izražata tudi resno zaskrbljenost zaradi načina obravnave ZOPA-B. Med prvotno vabljenimi na sejo Odbora za zdravje ni strokovnih nevladnih organizacij s področja preventive in javnega zdravja. Članice ZKNB so jasno zaprosile za možnost sodelovanja, vendar so prejele odgovor, da Odbor kroga vabljenih ne bo širil in da lahko svoje stališče posredujejo zgolj pisno.

»V vseh letih našega javnozdravstvenega zagovorništva smo lahko strokovna stališča praviloma predstavljali tudi neposredno na parlamentarnih odborih. Tokrat je bila ta možnost zavrnjena. Skrbi nas, da o zakonodaji, ki neposredno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov, ne bo omogočena neposredna razprava s predstavniki strokovne civilne družbe. Kakovostna zakonodaja nastaja skozi odprt dialog, tudi s tistimi, ki opozarjajo na pomanjkljivosti predlaganih rešitev,« poudarja Matej Košir.

Obe platformi zato Državni zbor RS pozivata, naj zagotovi vključujočo, pregledno in strokovno utemeljeno zakonodajno obravnavo.

 

Lokalna društva potrebujejo podporo, šole pa zaščito

Nevladne organizacije podpirajo bogato kulturno, športno, dobrodelno in društveno življenje lokalnih skupnosti. Prireditve lahko v šolskih prostorih potekajo že po veljavni zakonodaji. Predlagana sprememba se nanaša na prodajo in ponudbo alkohola, ne na samo možnost organizacije dogodkov.

Lokalna društva potrebujejo ustrezne prostore, podporo občin in vzdržne možnosti financiranja. Takšne rešitve lahko razvijamo ob ohranjanju zaščitnih pravil v šolskem okolju.

 

Skupni poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ter Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti Odbor Državnega zbora za zdravje RS pozivata, naj predlagane spremembe ZOPA-B ne podpre ter ohrani veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

Obenem pozivata k učinkovitejši podpori lokalnim društvom, doslednemu izvajanju obstoječih pravil in nadaljnji krepitvi preventive, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja zdrava, varna in spodbudna okolja.

 

Šola je več kot stavba. Je zgled za življenje. Naj takšna ostane tudi po zadnjem šolskem zvoncu.

 

O sodelujočih platformah

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) povezuje nevladne organizacije na področju preventive, promocije zdravja in zagovorništva učinkovitih javnozdravstvenih politik.

Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti povezuje organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja zasvojenosti, pomoči ljudem z izkušnjo zasvojenosti in podpore njihovim družinam.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar
Predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB)

 

Andrej Miklavčič
Predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti

SPOROČILO ZA JAVNOST: Šola je več kot le stavba. Je zgled za življenje.

Pred obravnavo predloga novele Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B) v Državnem zboru RS nevladne organizacije pozivajo k ohranitvi šol kot prostora zdravega odraščanja, dobrega zgleda in povezovanja skupnosti.

Ljubljana, 14. oktobra 2026 – Šole so srce številnih slovenskih skupnosti. Otroci se v njih učijo, razvijajo svoje talente, sklepajo prijateljstva in oblikujejo življenjske navade. Tudi popoldne in zvečer ostajajo varen prostor, kjer se otroci skupaj s starši, prijatelji, športnimi trenerji, kulturniki in prostovoljci srečujejo na prireditvah, praznovanjih in drugih skupnih dejavnostih. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) želimo, da šole tudi po zadnjem šolskem zvoncu ostanejo prostor, ki otrokom
daje dober zgled. Zato nasprotujemo predlagani spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki bi odpravila dosedanjo zaščitno omejitev in odprla vrata prodaji ter ponudbi alkohola na družinskih in skupnostnih prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Odbor Državnega zbora RS za zdravje bo predlog obravnaval 3. novembra 2026. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki ZKNB in njegovih članic ter poslankam in poslancem predstavili strokovne argumente za ohranitev veljavne ureditve.

 

Šolski prostori naj povezujejo generacije in dajejo dober zgled otrokom

Šolski prostori imajo pomembno vlogo pri povezovanju lokalnih skupnosti. V njih že vrsto let potekajo številne kulturne, športne, dobrodelne in druge prireditve, na katerih se srečujejo otroci, starši, prostovoljni gasilci, kulturniki, športniki in drugi prebivalci. Zlasti v manjših krajih so šolske telovadnice in dvorane dragoceni prostori druženja, sodelovanja in medgeneracijskega
povezovanja.

Prav zato je pomembno, da ostanejo okolja, v katerih odrasli otrokom s svojim ravnanjem kažejo, da lahko skupaj praznujemo, se veselimo in ohranjamo tradicijo tudi brez prodaje alkohola. Dosedanja ureditev je takšno zaščito šolskega prostora zagotavljala z dobrim razlogom: otrokom in mladostnikom sporoča, da alkohol ni nujen del druženja in praznovanja.

»Šola je veliko več kot prostor, kjer poteka pouk. Je prostor, v katerem otroci spoznavajo vrednote, razvijajo navade in opazujejo ravnanje odraslih. Želimo si šol, polnih druženja, veselja, kulturnih in športnih dogodkov ter bogatih lokalnih tradicij. Takšno varno okolje otrokom daje pomemben zgled sodelovanja, povezanosti in odgovornosti. Zato je prav, da ohranimo zaščitna pravila, ki pomagajo ustvarjati zdravo in spodbudno okolje za otroke in mladostnike,« poudarja Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predlagana izjema ne bi bila vezana na odsotnost otrok in mladostnikov na prireditvah, temveč zgolj na čas, ko se vzgojno-izobraževalna dejavnost ne izvaja. Ne gre torej le za vprašanje organizacije posameznih dogodkov, temveč za širše sporočilo o družbeni vlogi alkohola ter vrednotah in zgledih, ki jih odrasli prenašamo na mlajše generacije.

»Otroci in mladi ne odraščajo samo ob tem, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem ob tem, kar počnemo in kakšno okolje s tem ustvarjamo. Pomembno je, da jim pokažemo, da lahko s prijatelji preživljamo lepe trenutke, uživamo v dobri hrani, se veselimo in praznujemo vse lepe stvari, ki jih prinaša življenje, tudi brez alkohola. Šola je eden najpomembnejših prostorov, kjer jim lahko odrasli dajemo takšen zgled – tudi takrat, ko se pouk konča,« opozarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Večja dostopnost alkohola pomeni več tveganj

Slovenija se še vedno sooča z velikimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi bremeni zaradi rabe alkohola. Posledice ne prizadenejo le posameznikov, ki pijejo alkohol, temveč tudi njihove družine in širšo skupnost, kar se kaže v prometnih nesrečah, nasilju, poškodbah in prezgodnjih smrtih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zaradi alkoholu neposredno
pripisljivih vzrokov umrlo 842 prebivalcev Slovenije. (NIJZ, 2024)

»Vsak starš si želi, da bi se njegov otrok po športni prireditvi, praznovanju ali večernem druženju varno vrnil domov. Vsi si želimo varnih cest in skupnosti, v katerih lahko otroci in mladi brezskrbno odraščajo. K temu pomembno prispevajo jasna pravila, odgovorno ravnanje odraslih in okolja, ki podpirajo zdrave odločitve. Ohranjanje omejitev dostopnosti alkohola je pomemben del teh prizadevanj,« dodaja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Mednarodni znanstveni dokazi kažejo, da so omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, učinkovite omejitve njegovega oglaševanja ter preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola med pomembnimi ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic. Slovenija bi zato morala obstoječe zaščitne ukrepe ohranjati in jih tam, kjer je to strokovno utemeljeno, dodatno okrepiti.

»Če želimo resnično učinkovito preventivo, moramo ustvarjati pogoje, v katerih so zdrave odločitve lažje in dostopnejše. Otroci in mladi potrebujejo dober zgled, starši podporo, šole pa okolje, ki spodbuja zdravo odraščanje. Z ohranjanjem učinkovitih zaščitnih ukrepov oblikujemo skupnosti, v katerih imajo otroci in mladi več možnosti za zdravo, kakovostno in varno življenje,« poudarja Matej Košir, direktor Inštituta UTRIP in vodja mreže »Preventivna platforma«.

V ZKNB podpiramo razvoj alkoholne politike, ki temelji na znanstvenih dokazih, zaščiti otrok in mladostnikov ter kakovostni preventivi v družinah, šolah in lokalnih skupnostih. Prizadevamo si za Slovenijo, v kateri imajo otroci čim več priložnosti za zdravo odraščanje, družine prostor za povezovanje, lokalne skupnosti pa možnosti za bogato kulturno, športno in družabno življenje. Ohranjanje in krepitev učinkovitih zaščitnih ukrepov sta pomembna koraka k takšni prihodnosti.

»Želimo Slovenijo, v kateri bodo lahko otroci odraščali v zdravem okolju, družine imele ustrezno podporo in mladi čim več možnosti za kakovostno življenje. Za to potrebujemo dosledno in učinkovito preventivno politiko, ki bo zmanjševala izpostavljenost dejavnikom tveganja in dolgoročno izboljševala zdravje vseh prebivalcev,« zaključuje Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

Poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) poziva poslanke in poslance, naj na obravnavi ZOPA-B 3. novembra 2026 ohranijo veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Obenem podpiramo rešitve, ki bodo lokalnim društvom, športnim in kulturnim organizacijam ter drugim pobudnikom omogočale nadaljnje kakovostno delo in organizacijo prireditev v šolskih prostorih. Tako bomo skupaj ohranjali šole kot središča druženja, sodelovanja, dobrega zgleda in zdravega odraščanja.

 

Šole naj ostanejo varen prostor z dobrim zgledom. Otroci in mladi si zaslužijo
zdravo in varno prihodnost.

 

Za dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@sncda.si ali telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir).

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM

 

NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2024, dostopno 10. 10. 2026 na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/3.3_Raba-alkohola_2024_Z-1.pdf

Mladi talenti 2026

Program Mladi talenti

Če te zanima delo na področju javnega zdravja, preventive in nevladnega sektorja in želiš ta svet spoznati od blizu, je program Mladi talenti zasnovan prav zate. Namenjen je mladim na prehodu na trg dela (starim med 20 in 30 let), ki vas zanima, kako organizacije na tem področju dejansko delujemo in kakšne priložnosti ponuja delo v sektorju, ki soustvarja družbo.

 

Kako bo program izgledal?

Program Mladi talenti je zasnovan tako, da ti omogoča postopno in smiselno spoznavanje sektorja – od uvoda, preko praktičnega dela, do razvoja lastne projektne ideje. Program poteka v obsegu 4 ure na dan, kar ti omogoča, da se vanj resno vključiš, hkrati pa ohraniš prostor za druge obveznosti.

 

Na začetku se vsi mladi talenti vključite v skupno uvodno usposabljanje, ki poteka v živo v Ljubljani. V tem delu spoznaš področje javnega zdravja, delovanje nevladnega sektorja, vrednote in načine dela sodelujočih organizacij ter osnovne veščine, ki jih potrebuješ za delo v tem okolju. Ta del programa je skupen za vse udeležence in je namenjen temu, da pridobiš širši kontekst ter osnovno razumevanje sektorja, preden se vključiš v delo organizacije.

 

Po uvodnem delu te glede na tvoje interese, predznanje in želje razporedimo v eno izmed sodelujočih organizacij. Jedrni del programa predstavlja delo v organizaciji, kjer se ob podpori mentorja aktivno vključiš v naloge in projekte. Delo poteka kombinirano – delno v živo in delno hibridno, odvisno od narave dela in dogovora z organizacijo. V tem obdobju pridobivaš konkretne izkušnje, spoznavaš delovne procese ter razvijaš znanja in veščine za delo v nevladnem in javnozdravstvenem okolju. V organizaciji sodeluješ pri projektih, pripravi vsebin, komunikaciji, delavnicah ali drugih nalogah, odvisno od fokusa organizacije in tvojih interesov.

 

V zaključnem delu ob podpori mentorja razvijaš lastni manjši projekt ali projektno idejo, ki temelji na tvojih izkušnjah iz programa. Projekt razviješ v okviru programa in ga ob koncu tudi predstaviš, s čimer povežeš znanje, prakso in svoje interese v zaokroženo učno izkušnjo.

 

Kaj pridobiš kot udeleženec:

  • realen vpogled v delo javnozdravstvenega in nevladnega sektorja,
  • praktične delovne izkušnje v uveljavljenih organizacijah,
  • mentorstvo in podporo skozi celoten program,
  • razvoj strokovnih, komunikacijskih in organizacijskih veščin,
  • izkušnjo dela na lastnem projektu in javne predstavitve ideje,
  • boljšo pripravljenost na vstop na trg dela,
  • povrnjene stroške prevoza, prehrane in uporabe lastne opreme,
  • super referenco 🙂

 

Program ti omogoča učenje skozi prakso, stik z izkušenimi organizacijami in priložnost, da v varnem in spodbudnem okolju preveriš, ali se vidiš v tem sektorju in kakšna vloga ti pri tem najbolj ustreza.

 

Prijava na program je preko tega naslova: https://jobbit.si/zaposlitveni-oglas/mladi-talenti-2026/

 

Časovnica 2026

  • marec
    • prijave do 12. 3.
    • po 23. marcu: razgovori s kandidati
  • april
    • prvi teden v aprilu začetek programa
    • do 17. aprila – prvotna usposabljanja in prve naloge v organizaciji
    • 20. april → osrednji del programa
  • april, maj in junij
    • osrednji del programa – delo v organizaciji
    • tedenski check-in s tvojim koordinatorjem
    • redna mesečna usposabljanja in srečanja mladih talentov
    • supervizije za podporo
  • julij
    • delo na zaključnem projektu
    • zaključek programa

Za več informacij nam lahko pišeš na: mladi.talenti@noexcuse.si

Podelili smo nagrade za diplomske in magistrske naloge o prihodnosti slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva

V torek, 25. novembra 2025, smo podelili nagrade raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, ki smo ga pripravili v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!. Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih v raziskovanju ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. 

Prijavljene naloge so obravnavale raznolike teme: lokalno pridelavo hrane, prehransko politiko, samooskrbo, agroekološke pristope ter družbene vplive na prehranske verige. Na dogodku smo razglasili nagrajence v dveh kategorijah (diplomska in magistrska dela), predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane. 

Zmagovalci so bili: v kategoriji magistrskih nalog Maruša Štangar (3. mesto – Tehnologija izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njena uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji), Žan Mongus (2. mesto – Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju) in Vida Žuža (1. mesto – Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju), in v kategoriji diplomskih nalog Nika Hozjan (3. mesto – Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera), Neža Jenko (2. mesto – Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja mestne občine Ljubljana) in Anja Blokar Islamović (1. mesto – Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov).

V kategoriji magistrskih nalog je prvo mesto prejela Vida Žuža z raziskavo Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju. Drugo mesto je osvojil Žan Mongus z nalogo Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju, tretje pa Maruša Štangar, ki je raziskovala Tehnologijo izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njeno uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji.

Med diplomskimi nalogami je prvo mesto pripadlo Anji Blokar Islamović za nalogo Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov. Drugo mesto je osvojila Neža Jenko z raziskavo Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana, tretje pa Nika Hozjan z nalogo Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera.

 

»Natečaj za raziskovalne naloge je pokazal, kako so mladi že aktivni pri odpiranju inovativnih rešitev, ki naslavljajo različne vidike slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva. Predvsem smo prek prijav zaznali konkretne tematike, ki smo jih opazili tudi med izvajanjem drugih aktivnosti v sklopu projekta. Mladi so lahko pomemben most med inovativnostjo, znanostjo in akcijo za konkretne rešitve na področju prehranskih sistemov in kmetijskih praks.« je povedala predsednica Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora. 

Natečaj je potekal v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, s katerim povezujemo mlade iz mestnega in podeželskega okolja ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj za bolj trajnostne prehranske sisteme. Skozi interaktivne aktivnosti so mladi pridobili vpogled v pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvili in nadgradili razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Prek vseh aktivnosti so udeleženci razvijali kritično razmišljanje o tem, kako potrošnja posameznika vpliva na bolj trajnostne in lokalne prehranske odločitve. V projektu nas čaka še oblikovanje Manifesta mladih o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bo služil kot osnova za zagovorniške aktivnosti in pogovore z odločevalci. Na ta način želimo s projektom opolnomočiti mlade, da postanejo aktivni soustvarjalci trajnostne prihodnosti prehrane in kmetijstva.

»Včasih je prav pogum tisti, ki ga najbolj potrebujemo. Na primer pri temah, kot je Mercosurjev sporazum. Ta sporazum ni zgolj politični dokument – njegove posledice lahko občutimo slovenski kmetje, potrošniki in celotno podeželje. Ne moremo govoriti o trajnostni prehrani in kakovostni lokalni hrani, hkrati pa dovoliti, da nas preplavijo izdelki, ki ne sledijo našim standardom, tradiciji in razumevanju varne hrane. Mladi moramo biti glasni, ko gre za našo prihodnost – in ko gre za zaščito tistih, ki skrbijo za našo hrano.« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

Kot strokovnjaki z različnih področij smo se medsebojno dopolnjevali, kar je omogočilo bolj celostno zasnovo projekta in širši doseg. Takšna interdisciplinarnost spodbuja ustvarjalnost, krepi kakovost odločitev in vodi do rezultatov, ki jih posamezna disciplina ne bi mogla doseči sama. Zato vključujemo tudi mnenja mladih z različnih področij, ki bodo soustvarila Manifest mladih o trajnostnih prehranskih sistemih.

Predsednica okoljske organizacije Focus, Živa Kavka Gobbo, je poudarila pomen sodelovanja, vključevanja in raziskovanja z mladimi na področju nujnih sprememb nevzdržnega prehranskega sistema, kot ga poznamo danes. »Zato se pri opozarjanju na nepravičnosti globalnih vrednostnih verig s hrano povezujemo z mladinskimi in kmetijskimi organizacijami. Želimo pokazati, da nam je mar in da so naše zahteve utemeljene na znanstvenih podatkih. Verjamemo, da je sistem, ki temelji na pravičnosti in okoljski vzdržnosti, edina smiselna pot naprej.«



SZJ:»Ne želimo več izgubljati prijateljev«

Celje gostilo 30. posvet iniciative Heroji furajo v pižamah: Mladi in odločevalci v Savinjski regiji združeni za manjšo dostopnost do alkohola in drugih PAS med mladimi ter za varnejše ceste.

 

Celje, 6. 11. 2025 – Šolski center Celje je danes gostil četrti letošnji in že 30. posvet nacionalne iniciative “Heroji furajo v pižamah”. Savinjska regija pod drobnogledom – kazalnik visokotveganega opijanja (vsaj enkrat več kot 6 meric alkohola) kar 47,7 % (SLO povprečje 42,8 %), čeprav se ta trend med mladimi, starimi 18 – 24 let, v zadnjih letih niža.

 

Današnji dogodek iniciative Heroji furajo v pižamah Zavoda VOZIM, Zavarovalnice Generali in agencije Luna TBWA so organizirali v sodelovanju z Celjskim mladinskim centrom, Mestno občino Celje in Šolskim centrom Celje. Ta je znova zbral mlade in odločevalce, da skupaj naslovijo pereč problem dostopnosti do alkohola in psihoaktivnih substanc ter vožnje pod vplivom, še posebej v luči zaskrbljujočega stanja na slovenskih cestah in v Savinjski regiji. Letošnje leto beležimo visoko število smrtnih žrtev na cestah – do danes že 83, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 68. Posebej kritične razmere so na Celjskem, kjer je porast žrtev izjemno visok. Mladi, predstavniki stroke, občin in šol so tako skupaj iskali rešitve, kako zmanjšati dostopnost alkohola med mladimi in preprečiti vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. 

 

Uspešna iniciativa, ki spreminja navade

Iniciativa Heroji furajo v pižamah je do danes dosegla 11.400 mladih in 330 odločevalcev v 29 občinah po Sloveniji. Prepoznana je kot primer dobre prakse javnega zdravja (NIJZ) in jo pozna skoraj polovica Slovencev, pri čemer jih 74 % meni, da je primerna za mlade. “Učinki programa so pozitivni: vplivajo na zmanjšanje deleža mladih, ki bi sedli za volan pod vplivom, povečuje se tudi pripravljenost med njimi, da v družbi opozorijo vrstnike na nevarnost kombinacije alkohola in/ali drog in vožnje. Mladi aktivno vplivajo tudi na lokalno skupnost, saj oblikujejo predloge za varnejši promet in manjšo dostopnost do alkohola v svojem okolju,” pravi David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, ki je glavni pobudnik posvetov v lokalnem okolju. Z njim se strinja tudi Tadej Perčič, direktor MCC, ki je povedal: ”Iniciativo Heroji furajo v pižamah vidimo kot pomemben prispevek k ozaveščanju mladih o odgovornem vedenju v prometu in posledicah vožnje pod vplivom alkohola. Mladi v teh pogovorih pogosto pokažejo zrelost in jasno razumevanje tveganj, hkrati pa potrebo po več varnih možnostih prevoza. Kot mladinski center podpiramo takšne projekte, saj omogočajo, da mladi aktivno sooblikujejo varnejše in bolj odgovorno okolje zase in za svojo skupnost.”

Nenazadnje pozitiven trend med mladimi potrjujejo tudi podatki policije – ti so v zadnjem desetletju prepolovili prometne nesreče pod vplivom alkohola, medtem ko se je ta delež na splošno zmanjšal le za 20%. 

 

Savinjska regija pod drobnogledom: Kljub povprečju, zaskrbljujoči trendi

A je Savinjska regija po podatkih NIJZ pod drobnogledom. Čeprav je povprečni delež prometnih nesreč pod vplivom alkohola v tej regiji malenkost nižji kot povprečje v Sloveniji (8,20 % : 8,37 %, v celjski občini 8,15 %), je alarmanten delež prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline. Ta je najvišji v Ljubnem ob Savinji (39,02 %), sledi mu Rečica ob Savinji (23,53 %), pa Tabor (18,6 %), Gornji Grad (17,86 %) in Nazarje (16,67 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/tematske-karte/2025/K2.6) Tudi kazalnik visokotveganega opijanja (to se nanaša na osebe, stare 15 let in več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile – tj. ob eni priložnosti spile več kot 6 meric alkohola) za Savinjsko regijo s 47,7 % je precej višji od slovenskega povprečja (42,8 %). (Vir: NIJZ Zdravje v občini, dostopno na: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.4) In ker mladi iz teh krajev po večini gravitirajo v srednje šole v Celje, so organizatorji posveta k sodelovanju povabili vse župane občin v Savinjski regiji, da bi jim predstavili omenjene zaskrbljujoče trende in predstavili predloge rešitev, do katerih so prišli mladi.

 

Predlogi mladih za varnejšo prihodnost

Dijaki Šolskega centra Celje, natančneje Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki so danes sodelovali na posvetu, so se s temi podatki sprva seznanili, nato pa jih v delavnicah interpretirali. Direktor Šolskega centra Celje, Mojmir Klovar, je ob tem poudaril: ”Pri nas se zavedamo, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi odgovornosti. Z veseljem sodelujemo pri projektih, ki mladim omogočajo, da se učijo z izkušnjo, spoznanjem in pogovorom. Vzgoja za varno, odgovorno in zrelo ravnanje v prometu je neločljivo povezana z našim poslanstvom – vzgajati razmišljujoče posameznike, ki znajo prepoznati posledice svojih odločitev. Takšni projekti krepijo zavest, da je odgovornost za varnost na cestah skupna – šole, staršev, skupnosti in vsakega posameznika.”

 

Pod vplivom delavnic in razprav so mladi udeleženci posveta tako oblikovali konkretne predloge za izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje dostopnosti do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Med ključnimi predlogi so izpostavili:

  • Izboljšanje javnega prevoza in alternativ: Povečanje števila in dostopnosti javnih prevozov (še posebej ob večjih dogodkih), možnost uporabe aplikacij za lažje naročanje prevozov ter organizacija brezplačnih prevozov v občini. Mladi so poudarili, da je zagotovljen prevoz domov bistvenega pomena, če se napijejo.
  • Aktivna vloga staršev kot zgled in opora: Starši naj bodo zgled s trezno vožnjo, otrokom naj nudijo varen prevoz domov z veselic in se z njimi odprto pogovarjajo o alkoholu in drogah, ne da bi jih obsojali. Razumevanje in podpora sta ključna.
  • Organizacija zabav in dogodkov brez alkohola: Lokalna skupnost, občina, mladinske in druge organizacije naj organizirajo več dogodkov, športnih aktivnosti in varnih con za mladostnike, kjer so na voljo le brezalkoholne pijače. Poudarjena je bila tudi potreba po več lokalih in prostorih za druženje, ki ne temeljijo na alkoholu.
  • Izobraževanje in ozaveščanje z inovativnimi metodami: Izvajanje delavnic o prometni varnosti in VR izkušenj ter simulacij prometnih nesreč. Mladi so predlagali tudi kampanje prek družbenih omrežij (npr. AI videi) in redno preverjanje osebnih izkaznic pri nakupih alkohola.

Predloge je komentiral Samo Seničar, podžupan Mestne občine Celje, ki je povedal: “Današnji posvet je izredno dragocen – všeč mi je, kako mladi razmišljate, verjamem, da bova s kolegico iz občine od tukaj veliko odnesla. Mladi ste veliko bolj pametni in veliko bolj odgovorni, kot so bile najše generacije; starejši vas mlade prevečkrat prehitro odpravimo, češ da ste preveč na telefonu, ampak se lahko od vas veliko učimo.” Dodal je tudi, da si v občini “prizadevamo, da ustrezno naslovimo problematiko, ki je tema posveta: na primer v okviru Trajnostne strategije za kakovostno sobivanje in sodelovanje vseh generacij v Mestni občini Celje, kjer posebno pozornost posvečamo prav mladim, da bi krepili temeljne družbene vrednote, da bi preprečevali odklonsko vedenje, k čemur veliko pripomoreta prav alkohol in droge.” Pred zaključkom pa je Mojmir Klovar dodal še, da “energija, radovednost in pripravljenost dijakov na razpravo o pomembnih družbenih vprašanjih dokazujejo, da lahko mladi postanejo ključni nosilci sprememb na področju prometne varnosti in odgovornega vedenja.”

Iniciativa Heroji furajo v pižamah tako ostaja edinstven primer povezovanja mladih, stroke in odločevalcev, ki skupaj dokazujejo, da spremembe niso le možne, temveč nujne. Mladi v Celju niso le prejemniki informacij, temveč aktivni soustvarjalci rešitev, ki so ponovno pokazali, da biti heroj danes ne pomeni tvegati – pomeni izbrati odgovornost, solidarnost in kakovostno življenje.



SZJ: Stališča zagovornikov legalizacije konoplje za osebno rabo temeljijo na napačni interpretaciji podatkov

Ljubljana, 29. avgust 2025 – V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), ki združuje številne nevladne organizacije s področja javnega zdravja, opozarjamo, da se v javnosti pojavljajo številni zavajajoči in znanstveno neutemeljeni podatki in informacije, s katerimi podporniki legalizacije konoplje za osebno rabo skušajo ljudi in medije prepričati, da legalizacija konoplje ne bo imela negativnih posledic za naše otroke, mladostnike in odrasle. Pri tem se v zadnjih dneh pogosto sklicujejo na ameriško raziskavo National Survey on Drug Use and Health (NSDUH, 2023), ki kaže stabilnost ali upad rabe konoplje med mladostniki v zadnjem desetletju. Ti podatki se neupravičeno in povsem napačno uporabljajo kot dokaz, da je legalizacija konoplje v ZDA prispevala k zmanjšanju njene rabe med mladimi.

Takšna razlaga je zavajajoča in nevarna iz več razlogov:

1. Metodološka omejitev NSDUH:

  • Ameriška agencija SAMHSA je v svojem poročilu zapisala, da podatkov po letu 2020 ni mogoče neposredno primerjati s preteklimi leti zaradi sprememb metodologije. Trditev o »večletnih upadih« med mladimi tako ni znanstveno utemeljena (NSDUH, 2023).

2. Dokazan porast rabe konoplje med odraslimi po legalizaciji

  • V ZDA so zlasti v državah, ki so legalizirale konopljo, med odraslimi, starejšimi od 26 let, zabeležili občutno povečanje rabe in motenj, povezanih s konopljo, v primerjavi z državami, ki konoplje niso legalizirale (JAMA Psychiatry, 2020).
  • Večletna kohortna raziskava v Oregonu, kjer je konoplja za osebno rabo legalna, je pokazala, da je legalizacija podvojila verjetnost njene vseživljenjske rabe med mlajšimi odraslimi (18–39 let) (Psychology of Addictive Behaviors, 2019).
  • Med študenti v zveznih državah, ki so konopljo legalizirale, sta se 30-dnevna uporaba in pogosta uporaba (20 dni ali več na mesec) povečali za 18–23 % (Addiction, 2020).

3. Povečanje dnevne rabe in tveganj

  • V zadnjih treh desetletjih se je delež dnevnih uporabnikov konoplje v ZDA povečal s 10,9 % (1992) na več kot 42 % (2022). Danes pogosta uporaba konoplje v ZDA presega dnevno rabo alkohola (Addiction, 2024). Poleg tega se je po legalizaciji povečala sočasna raba konoplje in alkohola, kar dodatno povečuje zdravstvena tveganja (Journal of General Internal Medicine, 2023).

4. Druge verjetne negativne posledice legalizacije

Izkušnje iz tujine (zlasti ZDA in Kanade) kažejo, da legalizacija konoplje prinaša tudi številna dodatna tveganja za javno zdravje in varnost, kot so:

  • Slabša prometna varnost – povečanje prometnih nesreč in smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom konoplje.
  • Duševno zdravje – večje tveganje za pojav psihoz, depresije in anksioznih motenj pri mladih in odraslih.
  • Hospitalizacije otrok in mladostnikov – porast primerov zastrupitev z izdelki iz konoplje z visoko vsebnostjo THC, pogosto v obliki živil (t. i. »edibles«).
  • Večja dostopnost in normalizacija – povečanje rabe v družinah, kjer starši uporabljajo konopljo, kar vpliva na vedenjske vzorce otrok in mladostnikov.
  • Obremenitev zdravstvenega sistema – večja potreba po zdravljenju in obravnavi motenj, povezanih s konopljo, ter dolgoročno višji stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

5. Preventiva, ne liberalizacija

  • Stabilnost uporabe med ameriškimi mladostniki je bolj verjetno posledica
    sistematičnega vlaganja v preventivne programe na lokalni ravni, vlaganj v zaščito
    otrok in mladostnikov ter omejitev dostopa do konoplje in drugih drog – ne pa same
    legalizacije. Slovenski predlog zakona takšnih ukrepov ne naslavlja dovolj jasno in
    konkretno, kar pomeni, da otroci in mladi ne bodo ustrezno zaščiteni.

Izjave predstavnikov Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni:

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«:
»Legalizacija konoplje v Sloveniji ne bo prinesla večje zaščite mladih, ampak povečala normalizacijo rabe. Namesto parcialnih rešitev potrebujemo celovito preventivno politiko, ki temelji na znanstvenih dokazih.«
Franc Zalar, predsednik ZKNB:
»Iz številnih pogovorov z zdravniki lahko potrdim, da se v ambulantah srečujemo s čedalje več mladimi in odraslimi, ki imajo resne težave zaradi pogoste rabe konoplje. Legalizacija tega problema ne bo zmanjšala, temveč ga bo še poglobila.«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija:
»Mladi že danes poročajo, da je konoplja lahko dostopna. Legalizacija bi ta dostop le še povečala. Politike morajo biti usmerjene v zaščito najranljivejših, ne v popuščanje lobijem.«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim:
»Kot organizacija, ki dela z mladimi na področju prometne varnosti, opozarjamo, da bi legalizacija povečala tveganja v prometu. Konoplja dokazano zmanjšuje sposobnosti za varno vožnjo.«
Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK):
»Na področju zasvojenosti z nikotinom smo se desetletja borili za omejevanje dostopa do tobačnih izdelkov. Zakaj bi zdaj pri konoplji naredili korak nazaj in legalizirali snov, ki je prav tako zasvojljiva in nevarna?«
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) zato poziva poslance Državnega zbora, naj zavrnejo predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Namesto tega je treba okrepiti vlaganja v preventivo (vključno s programi
nevladnih organizacij), javnozdravstveno ozaveščanje ter podporo mladim in njihovim družinam.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Viri in literatura:
● Bae, H., & Kerr, D. C. R. (2020). Marijuana use trends among college students in states with and without legalization of recreational use: Initial and longer-term changes from 2008 to 2018. Addiction, 115(6), 1115–1124.
https://doi.org/10.1111/add.14939 
● Caulkins, J. P. (2024). Changes in self-reported cannabis use in the United States from 1979 to 2022. Addiction, 119(9), 1648–1652. https://doi.org/10.1111/add.16519
● Cerdá, M., Mauro, C., Hamilton, A., Levy, N. S., Santaella-Tenorio, J., Hasin, D., Wall, M. M., Keyes, K. M., & Martins, S. S. (2020). Association between recreational marijuana legalization in the United States and changes in marijuana use and
cannabis use disorder from 2008 to 2016. JAMA Psychiatry, 77(2), 165–171. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2019.3254
● Gonçalves, P. D., Levy, N. S., Segura, L. E., et al. (2023). Cannabis recreational legalization and prevalence of simultaneous cannabis and alcohol use in the United States. Journal of General Internal Medicine, 38(6), 1493–1500.
https://doi.org/10.1007/s11606-022-07948-w
● Stormshak, E. A., Caruthers, A. S., Gau, J. M., & Winter, C. (2019). The impact of recreational marijuana legalization on rates of use and behavior: A 10-year comparison of two cohorts from high school to young adulthood. Psychology of
Addictive Behaviors, 33(7), 595–602. https://doi.org/10.1037/adb0000508
● Substance Abuse and Mental Health Services Administration. (2024). Key substance use and mental health indicators in the United States: Results from the 2023 National Survey on Drug Use and Health (HHS Publication No. PEP24-07-021, NSDUH Series H-59). U.S. Department of Health and Human Services.
https://library.samhsa.gov/product/2023-nsduh-report/pep24-07-021

Mednarodni trening Power of Community na Hrvaškem

Vabimo vas na 7-dnevni trening Power of Community, ki bo od 16. do 23. novembra 2025 potekal v kraju Zagreb na Hrvaškem. Za udeležbo na treningu iščemo 4 udeležence iz Slovenije (mladinske delavce, trenerje, vodje skupin mladih, izobraževalce).

Program

Usposabljanje bo raziskalo, kako skupnosti, ki spodbujajo varnost, povezovanje in podporo, igrajo pomembno vlogo pri razvoju mladih, s posebnim poudarkom na vključevanju ranljivih skupin. Udeleženci bodo spoznali, kako graditi takšne skupnosti in zagotoviti vključevanje tistih, ki so ogroženi zaradi marginalizacije, skozi dva dopolnjujoča se vidika:

  • Na mikro ravni se bodo udeleženci naučili novih vključujočih aktivnosti za delo z mladimi, še posebej tistimi iz ranljivih skupin, ob uporabi orodij, temelječih na gibanju, ustvarjalnosti in izražanju.
  • Na makro ravni pa bodo pridobili boljše razumevanje, kako ustvariti širše podporne mreže, ki vključujejo lokalne institucije, kot so socialne službe in šole, s poudarkom na usklajevanju potreb mladih in institucij.

Prijava in plačilo

Prijave so odprte do 15. 9. 2025.

Udeležba na projektu je brezplačna, stroške prehrane in nastanitve krije organizator.

Udeleženci si sami plačajo prevoz, stroški pa jim bodo povrnjeni po izmenjavi s strani organizatorja (ali plačajo 70 eur kotizacije, pri čemer prevoz organizira Brez Izgovora). Članom No Excuse in tistim, ki ste bili udeleženi v vsaj enem projektu No Excuse, stroške prevoza krijemo No Excuse.

Več informacij

Več informacij najdete v Power of Community.

[Poletno branje] Izkušnja o Erasmus+ mobilnosti in nasveti za mobilnost

V letnem semestru 2023/2024 sem se odpravila na izmenjavo v Varšavo. Mesto sem si izbrala zato, ker je največje na Poljskem in se mi je zdelo, da bom tam lahko počela veliko različnih stvari, veliko raziskovala in mi ne bo dolgčas. V času, ki sem ga uspela preživeti tam je Varšava presegla vsa moja pričakovanja in me presenetila v pozitivni luči. Mesto je precej zeleno, z več kot 80 parki, ima moderen del, poln visokih stavb, lepih razgledov in nebotičnikov in stari del mesta. Ta je bil v celoti uničen med 2. svetovno vojno in so ga pozneje obnovili. 

 

Varšava je študentsko mesto, ki ima okrog 80 univerz, študentje, ki jih obiskujejo pa prihajajo iz celega sveta. Za turiste je Varšava zelo privlačna destinacija tudi zaradi velikega števila muzejev, katerih obisk je enkrat tedensko brezplačen za obiskovalce. 

Študentom, ki se odločajo ali bi se odpravili na študijsko mobilnost bi slednjo priporočila, saj jim bo ta izkušnja ogromno dala in jim ostala v spominu za celo življenje. Na izmenjavi sem postala bolj samozavestna, še bolj samostojna, saj sem se prvič morala znajti sama v tako velikem mestu, bolj pa sem postala tudi prepričana sama vase in v svojo angleščino, ki sem jo vadila ves čas. Spoznala sem veliko novih prijateljev iz cele Evrope, s katerimi smo še vedno v stikih in upam, da se bomo obiskovali med sabo in še dolgo ostali v lepih odnosih. 

Preden se odpraviš na izmenjavo bi ti svetovala, da pravočasno urediš vso potrebno dokumentacijo, da ne boš pod stresom in pomembnih stvari urejal zadnji hip. Pravočasno si zagotovi tudi nastanitev, preveri koliko je ta oddaljena od tvoje fakultete, kakšne možnosti nastanitve imaš na izbiro in ali ti fakulteta pri tem lahko kako pomaga. Poskusi se obrniti na koga iz višjih letnikov, ki se je pred tabo že odpravil na izmenjavo, po možnosti ravno na isto fakulteto kot ti in ga vprašaj o njegovi izkušnji in pomembnih informacijah, pozanimaj se kako je opremljena tvoja soba, da boš potrebno prinesel s sabo in ne boš po nepotrebnem zapravljal prevelike količine denarja za pripomočke in potrebščine. Uredi si dopolnilno zavarovanje in preveri do kdaj ti velja evropska zdravstvena kartica, pozanimaj se kakšno valuto uporabljajo tam, kamor se odpravljaš, poskrbi za ustrezen bančni račun/kartico v primeru, da v državi, kamor se odpravljaš ne uporabljajo evra, ter o koriščenju mobilnih podatkov, ki jih imaš na voljo v tujini oz. telefonijo v državi v katero se odpravljaš. 

Ko prispeš se pozanimaj tudi za oblike transporta, ki jih imaš na voljo, kako in kje si urediti mesečno vozovnico in se udeleži čim več dogodkov, ki jih organizira ESN (Erasmus Student Network), da boš spoznal nove ljudi, imel družbo, se zabaval in ne boš osamljen. Preden se odpraviš si v mislih ne ustvarjaj prevelikih pričakovanj, saj manj kot boš pričakoval, bolj boš nato lahko pozitivno presenečen, predvsem pa uživaj vsak trenutek, zabavaj se, sprosti se, raziskuj, spoznavaj samega sebe, bodi odprt in radoveden, mlad si in obljubim ti, da se ti bo obrestovalo in ti na koncu ne bo žal! 

 

                                                                                                      Avtorica članka: Nika Bavdek



Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski, pedagoški delavci in ostali, ki delate z mladimi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na okolje, v katerem živite ter na zdravje in zdrav življenjski slog mladih. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja in trajnostnosti.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Z nami bodo govorci iz Inštituta za zdravje in okolje, Medicinske fakultete, ter drugi partnerji iz Partnerstva za okolje in zdravje 3.0 (Mladinski svet Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo mladih geografov Slovenije, Youth Health Organisation in Skavti)

Program 

Podroben opis programa najdete TUKAJ.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Pedagoškim delavcem, ki želijo poglobiti znanje razumevanja izzivov, s katerimi se mladi srečujejo.
  • Ostalim profilom, ki delajo z mladimi.

Kdaj in kje?

    • Datum: 23.–26. september 2025 (začetek v torek ob 16.00, zaključek v petek ob 17.00).
    • Lokacija: Celje
    • Nočitev: program je večdneven, s pričetkom v torek ob 15.00 in zaključkom v petek ob 17.00 – v kolikor bi potrebovali nastanitev, vam jo lahko nudimo.

Prispevek:

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je prispevek na udeleženca 20 €. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 16. 9. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe! 🌟
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

Usposabljanje je del programa, ki ga sofinancira  Ministrstvo za zdravje.


 

[Poletno branje] “Daj dol telefon”: Zakaj ti telefon krade več časa kot si misliš in kako se temu upreti

Pametni telefoni so danes skoraj nepogrešljiv del naših življenj. Vedno so z nami. Za pogovor, zabavo, gledanje vsebin in družbenega omrežja. A si kdaj pomislil, koliko časa ti pravzaprav vzamejo? Pogosto nas držijo prikovane k zaslonu bolj, kot bi si želeli in nas odvračajo od stvari, ki so res pomembne.

Zakaj je preveč časa na telefonu lahko prava past?

Pozornost? Kje pa!
 Si že kdaj poskušal nekaj prebrati ali se učiti, pa te je 100x zmotil ping, ping, ping? Telefoni so mojstri v tem, da nas zmedejo in raztresejo. Naša sposobnost koncentracije se zmanjša, če preveč gledamo v ekran. Telefoni so super iznajdljivi pri odvračanju pozornosti, neprestana sporočila in vedno krajše, vedno bolj vznemirljive vsebine nam krajša razpon pozornosti.

Spanec? Sanje o tem!
Si vedel, da modra svetloba iz tvojega telefona dejansko zavaja tvoje možgane, da ostaneš buden? Modra svetloba se slepari za dnevno svetlobo, kar povzroča, da tvoji možgani ne spuščajo melatonina, kemikalije, ki ti pomaga zaspati. Zato je težje zaspati, ko gledaš v ekran tik pred spanjem.

FOMO
Vsi smo že videli tiste popolne objave, kjer je vse videti kot sanje. Ampak to je samo šminka, ki skriva resnico. Nenehno primerjanje s popolnimi slikami lahko prinese stres, tesnobo in slabo voljo. Telefoni nas prav tako držijo v primežu “FOMO” oz. strahu, da bomo kaj zamudili, če nismo ves čas online.

Kako te telefon in aplikacije ‘’držijo v šahu’’?

Pametni telefoni in aplikacije niso le naključna zbirka funkcij. So skrbno oblikovani, da nas zadržijo čim dlje. Kako to počnejo? Kratki, nori videi, ki se ne nehajo (TikTok, Instagram Reels) so kot energijska bomba in, ker so tako kratki gledaš enega za drugim in kmalu se sprašuješ koliko časa je sploh že minilo. Vsak posebej ti podari majhen paket dopamina, ki te privede da drsiš naprej in nikoli ne zaključiš z drsenjem. Neskončen scroll, ki ne pozna konca je kot črna luknja vsebin. Socialna omrežja so zgrajena tako, da ni dna strani, ampak začaran krog novega. Če pa dopamin kratkih videev in neskončna časovnica nista dovolj te vedno pokličejo nazaj notifikacije: zvoki, vibracije, lučke… vse to ti daje občutek, da boš nekaj zamudil, če ne pogledaš takoj. Vse to in še vedno novi filtri, nalepke, trendi in efekti, ki ustvarijo svoj ekosistem kraje pozornosti. 

Vsi te triki delujejo skupaj, da te držijo na telefonu dlje kot si sprva mislil. Ampak zdaj, ko veš kako “igrajo igro”, lahko začneš narediti pametne korake, da pridobiš nadzor nazaj.

Kako se spopasti s telefonom?

Brez panike! Ni treba, da telefon vržeš skozi okno (čeprav ti tudi to včasih pade na pamet). Kot vsako slabo navado in spremembo, ki si jo želimo, je potrebno začeti počasi. V nadaljevanju so nasveti za zmanjšanje porabe telefona.

Začni po malem:

  • Telefona ne nosi s seboj na stranišče
  • Telefon pusti v drugi sobi medtem, ko ješ
  • Omejuj čas kdaj prejemaš obvestila (»Do not disturb« nastavitev)
  • Preglej svoj katalog aplikacij in izbriši tiste, ki ti najmanj služijo
  • Nastavi si alarm, da odložiš telefon za nekaj časa
  •  Uporabljaj navadno uro namesto pametne

Nato nadaljuj z večjimi napredki:

  • Izbriši eno socialno omrežje
  • Prestavi nastavitve na črno-bel prikaz (lahko najdeš v nastavitvah za dostopnost)
  • Za vozačenje in potovanja si vzemi knjigo namesto, da si na telefonu
  • Redno se srečuj s prijatelji, počnite nekaj brez telefonov skupaj
  • Investiraj svoj prosti čas v sproščujočo aktivnost namesto, da se sproščaš ob telefonu
  • Nastavi si omejitev časa z nastavitvami za starševski nadzor
  • Ustvari nočno rutino, da si eno uro pred spanjem brez telefona.

Za dodaten uspeh:

  • Sledi napredku in se nagrajuj
  • Najdi aktivnost s katero zamenjati čas na telefon namesto, da le zatiraš navado
  • Dovoli si neproduktiven, a omejen čas na telefou
  •  Začni z manjšim časom brez telefona, mogoče ne vsak dan, ampak konsistentno in nato napreduj na dlje časa in bolj pogosto
  • Ne delaj tega sam, ampak s prijateljem, obema bo bolje
  • Lažje je ignorirati telefon če je dalj časa izklopljen, v drugi sobi, na tiho ali ne priklopljen na internet
  • Ne obupaj, če ti ne gre takoj, navade je težko spremeniti.

 

Avtorici: Zarja Maja Premk in Lara Mayland

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.