Predlog novele Kazenskega zakonika je bil neprimeren tudi z vidika varovanja javnega zdravja

Novembra 2021 je skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem Plementitim predlagala spremembe kazenskega zakonika (KZ-1). Dvome o pravni ustreznosti predloga novele je izrazila vsa relevantna stroka, prav tako je bila sila vprašljiva izbira skrajšanega postopka, saj skrajšani postopek krni možnost javne razprave o predlogu. Vse to vpliva na že tako nizko zaupanje javnosti v Državni zbor, smo januarja 2022 opozorili v Transparency International Slovenia (TI Slovenia).

Ob spornosti izbire samega postopka sprejemanja zakona, smo problematizirali tudi to, da je po naši oceni predlog kršil znaten del določil Resolucije o normativni dejavnosti.[1] Obrazložitev predloga je bila pomanjkljiva, neustrezna in mestoma nekoherentna. Izpostavili smo popolno odsotnost presoje posledic predloga.

Po predlogu naj kazenski pregon ne bi bil več mogoč po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka; oziroma pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let, kar predstavlja znaten odmik od trenutno veljavnih zastaralnih rokov, ki so določeni v 90. čl. KZ-1.[2]

Če poenostavimo: to pomeni, da po poteku predlaganih rokov, osumljenca oziroma obtoženca ne bi bilo več mogoče kazensko preganjati. Predlagane spremembe so bile še posebej težavne v primeru najtežjih kaznivih dejanj, za katere so zagrožena višje kazni, saj je dolžina zastaralnih rokov odvisna od zagrožene kazni. To pomeni, da mora za zastaranje težjih preteči daljši oziroma za zastaranje lažjih kaznivih dejanj krajši čas.[3] Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva bi se tako v praksi nekateri zastaralni roki lahko znižali celo iz trideset na sedem ali zgolj na dve leti.[4]

Zaradi vsebine predloga in več kritičnih odzivov v javnosti smo na predlog postali pozorni tudi v TI Slovenia. V luči projekta Brez izgovora 2020 – 2022, ki se izvaja pod okriljem Mladinske zveze Brez izgovora, smo ocenili, da so predlagane spremembe kazenske zakonodaje lahko problematične tudi z vidika varovanja javnega zdravja oziroma zasvojenosti, zlasti v povezavi s kaznivimi dejanji zoper človekovo zdravje, med katera sodijo tudi dejanja s področja prepovedanih drog. Na primer: kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1) in omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1); kot tudi druga kazniva dejanja, na primer organiziranje denarnih verig, nedovoljeno prirejanje iger na srečo in nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1).

Zaradi opisanih pomanjkljivosti samega besedila predloga in z njim povezanimi okoliščin, kot tudi negativnih posledic, ki se dotikajo javega zdravja, smo v TI Slovenia začeli izvajati  zagovorniške dejavnosti s ciljem vplivati na poslance in poslanke DZ, da predloga zakona ne sprejmejo. Pred glasovanjem o predlogu smo na poslanske skupine naslovili poziv poslancem naj sporen predlog zavrnejo. Poziv lahko preberete tu, objavljen je tudi na spletni strani Državnega zbora kot stališče enega od deležnikov postopka.

Poslanci in poslanke Državnega zbora so naposled ob koncu januarja 2022 izglasovali umik predloga zakona, s čimer se je ta poskus spremembe KZ končal.

 

[1] Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5516.

[2] Predlog zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika po skrajšanem postopku sprejet na matičnem odboru (dopolnjeno). Dostopno na: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/22289

[3] Mnenje zakonodajno pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o dopolnitvi Kazenskega postopka (KZ-1J) skrajšan postopek, EPA 2240-VIII, str. 1. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e2fa0c5bf3d354e06e4154dbb5e680c4920ffed9a394ce98c0db41932a1dfe8b

[4] Mnenje Vrhovnega državnega tožilstva glede predloga o dopolnitvi Kazenskega zakonika, 1. 12. 2021. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/c316d9c5a617fa734a32193fc9a9e4ceca9ca840bb830baed23df149725225a2

Dobre prakse na področju transparentnosti je potrebno ohranjati

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) sta na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) naslovila Poziv k ponovni javni objavi poročil o posameznih nadzorih inšpekcije UVHVVR in proaktivni objavi vseh informacij javnega značaja s področja dela UVHVVR.

Poziv objavljamo tu.

Za poziv smo se odločili na podlagi medijskih poročanj, da je UVHVVR nehal objavljati poročila nadzorov in imena kršiteljev, kar je v preteklosti sicer redno počel.

UVHVVR je bil leta 2017 celo prejemnik priznanja ambasador transparentnosti Informacijskega pooblaščenca za dobro prasko dostopa do informacij javnega značaja. V TI Slovenia ocenjujemo, da je objava omenjenih poročil in informacij v javnem interesu.

V TI Slovenia opozarjamo na vsakršno nazadovanje na področju transparentnosti javnega sektorja. Spomnimo, TI Slovenia je ob začetku pandemije COVID, marca 2020, opozoril na nevarno prakso ustavitve objav ažuriranih podatkov o transakcijah na aplikaciji Erar in pozval k vnovični objavi. Dva dni po objavi našega poziva je pristojni organ zagotovil osveževanje podatkov.

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v sklopu projekta »Brez izgovora 2020 – 2022«

 

POSLANCI SE MORAJO SEZNANITI Z VSEMI VPLIVI PRI PISANJU OSNUTKA ZAKONA O IGRAH NA SREČO

V Ljubljani, 1. 12. 2021

Danes bo Odbor za finance Državnega zbora obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju predlog zakona). V Transparency International (TI) Slovenia že dlje časa spremljamo okoliščine sprejemanja predloga zakona.

Zaradi dvomov v transparentnost postopka oblikovanja predloga zakona pozivamo poslance, člane odbora za finance, naj se pred glasovanjem o vsebini dodatno prepričajo in zahtevajo več informacij o okoliščinah nastanka predloga.

»Od vložitve predloga zakona v parlamentarni zakonodajni postopek so se v medijih pojavili kritični zapisi in dvomi glede transparentnosti priprave zakona. To maje že tako nizko zaupanje javnosti tako v delo vlade kot delo parlamenta. Glede priprave predloga zakona na Ministrstvu za finance smo lahko prebrali medijske navedbe, da celo na samem ministrstvu nihče ne ve, kako so se sporne določbe znašle v zakonu,« je povedal Sebastijan Peterka, vodja projektov pri TI Slovenia.

V TI Slovenia iz dostopne dokumentacije ugotavljamo, da so se v javnosti pojavile vsaj tri različice zakona, nekatere rešitve in obrazložitve v različicah pa so si zelo različne, celo nasprotujoče. To je sicer ob usklajevanju in strokovnem dialogu popolnoma dopustno in razumljivo, a bi moral zakonodajalec jasno zabeležiti vplive na posamezne spremembe. Iz trenutno dostopnih gradiv vplivov na vse spremembe ni mogoče z gotovostjo identificirati. Niti pripombe deležnikov iz javne razprave ne razkrivajo, kdo je predlagal nekatere ključne rešitve zakona. Ena od bistvenih sprememb med prvo in poznejšimi različicami je dodatek, ki bi odpravil duopol na področju klasičnih iger na srečo in število prirediteljev z zdajšnjih dveh dvignil na pet.

Prav tako so javno dostopni podatki o lobiranju glede predloga zakona preveč skopi, da bi lahko iz njih prepoznali avtorja ali pobudnika sprememb.

»Igre na srečo imajo vpliv tudi na javno zdravje. Pri tako pomembnem zakonu ne sme biti dvoma, ali je prišlo do vpliva na pripravo predpisa na račun javnega interesa. Zato pozivamo odločevalce, da razjasnijo vse vplive na predlog in s tem povečajo zaupanje v zakonodajni proces,« je sklenil Peterka.

Transparency International Slovenia je opravil kratko analizo načina objave podatkov o poročanih lobističnih stikih glede novele ZIS. Določene nedoslednosti pri objavah podatkov, ki jih je TI Slovenia opisal že v študiji primera Zakonodajni postopek s področja omejevanja uporabe tobaka, so še vedno prisotne, in omejujejo možnosti javnosti, da bi ta s pomočjo podatkov spremljala vplive na odločitve v javnem pomenu.