ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV JE V JAVNI RAZPRAVI

  1. 3. je bil v javno razpravo posredovan Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Zakon želi odpraviti nepravilnosti pri prenosu Direktive Evropske komisije, obenem pa uvaja še Delegirano direktivo Komisije. Trenuten predlog s tem uvaja prepoved različnih arom za ogrevane tobačne izdelke ter zdravstvena opozorila na embalaži ogrevanih tobačnih izdelkov, kot to velja za druge tobačne izdelke. Spremembe vključujejo tudi večji nadzor nad novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki ter izboljšanje že vzpostavljenega sistema nadzorovanja izvajanja ZOUTPI.

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija te spremembe pozdravljamo. Kajenju lahko pripišemo do 9 smrti dnevno, kar je več kot seštevek ostalih prezgodnjih smrti. To predstavlja visok strošek za posameznika in družbo. Slovenijo namreč prezgodnje smrti in zmanjšanje produktivnosti zaradi obolenj stanejo do 5 % BDP-ja, česar prenizke trošarine ne pokrijejo. Prodaja tobačnih izdelkov državi torej predstavlja izgubo. 

Predlagane spremembe ZOUTPI dodatno zaščitijo tudi otroke in mladostnike pred začetkom uporabe oziroma redno uporabo tobaka. Mladi v več primerih z lahkoto kupijo tobačne izdelke, kot kažejo lanske raziskave skritih nakupov, ki smo jih opravili v nekaterih slovenskih mestih. Pred leti so mladostniki mnogo lažje dostopali do tobačnih izdelkov. Upad kršitev, v tem primeru uvedba dovoljenj za prodajo, dokazuje na pomembnost strožje zakonodaje. 

Ne gre zanikati, da so elektronske cigarete vse večja nevarnost, saj število uporabnikov raste iz leta v leto.  Zaskrbljujoče so tudi raziskave, ki kažejo na vse višjo vsebnost koncentracije nikotina v e-cigaretah na trgu. Sistem nadzorovanja novih tobačnih in nikotinskih izdelkov je nujen, saj je zakonodaja na tem področju šibka, saj vse prevečkrat dovoljuje vstop na trg vprašljivim izdelkom. V Brez izgovora večkrat prejemamo vprašanja  o ‘breznikotinskih vejpih,’ ki so se v zadnjem času pojavili na slovenskem trgu. Tovrstni vejpi kljub imenu običajno vsebujejo nikotin, četudi v manjši meri. Zares pa ne moremo poznati točne količine nikotina v izdelku, saj se ta lahko razlikuje od količine, navedene na embalaži. 

Predlog zakona zato razumemo kot korak v pravo smer, a hkrati predlagamo še več učinkovitih ukrepov, ki bi sledili Strategiji za zmanjševanje posledic rabe tobaka – Slovenija brez tobaka. Osrednji cilj strategije je zmanjšati delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki uporablja tobačne oziroma nikotinske in povezane izdelke, na manj kot 5 % do leta 2030. 26 % dijakov (NIJZ 2021)  je vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke pa 13 %. Te številke lahko znižamo z naslednjimi ukrepi, ki bi Slovenijo postavili med naprednejše države z vidika učinkovite in preventivne zakonodaje:

  1. Dodatne omejitve kajenja na javnih površinah, zlasti tam, kjer se zadržujejo otroci, torej v bližini šol, parkov, športnih površin, itd. Osebe so na javnih površinah še vedno lahko izpostavljene pasivnemu kajenju, prihaja pa tudi do onesnaževanja z ogorki. Nekatere države so že uvedle t.i. »smoke-free« prostore, med katere sodijo plaže, mestni parki, igrišča …
  2. Dodatne omejitve prikazovanja oziroma oglaševanja tobačnih izdelkov na spletu, v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih in še posebej nameniti razmislek prikritemu oglaševanju preko vplivnežev.  Takšna oglaševanja oziroma prikazovanja lahko vodijo v normalizacijo tobačnih izdelkov oziroma zavajanje predvsem mladostnikov. 

V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija zagovarjamo preventivne ukrepe in aktivno sodelujemo v mednarodnih projektih, ki spodbujajo napredek in približevanje k družbi brez tobaka. V tem letu pri Brez izgovora skupaj s Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo sodelujemo pri zbiranju milijon podpisov v vseh državah članicah Evropske Unije za boljše in bolj poostrene zakone na področju uporabe tobaka in povezanih izdelkov. 

SPOROČILO ZA JAVNOST: ODZIV NA PRISPEVEK V TEDNIKU Z DNE 20. 2. 2023 NA RTV SLOVENIJA

V ponedeljek, 20. 2. 2023, je oddaja Tednik na TV Slovenija 1 predvajala prispevek o skritem nakupovanju, enem izmed številnih preventivnih programov Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Prispevek zgreši nekatere ključne elemente tega programa, zato želimo pojasniti vlogo mladih, ki so vključeni v njegovo izvajanje, in podati več informacij o Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija nasploh. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija si namreč prizadeva delovati celostno ter v skladu z znanstveno in strokovno literaturo, mladi pa niso zgolj njeni člani, temveč v njej tudi prevzemajo vodilne vloge in sooblikujejo njeno delovanje.

Kot kažejo raziskave (Čož in drugi, 2020; Kamin in Kokole, 2016), vzpostavitev zakona in socialno-marketinški pristopi žal niso dovolj za zmanjševanje prodaje alkoholnih in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ima več kot 93% slovenskih šol (John Hopkins University, 2017) v neposredni bližini prodajalno tobaka, zaradi česar lahko mladi že med šolanjem vzpostavijo življenjske navade, ki predstavljajo veliko tveganje za njihovo zdravje. Razlogov za enostavno dostopanje do teh izdelkov je več, zato znanstvena literatura predlaga raznolike intervencije in strategije za njihovo omejevanje. Eden od potrjeno učinkovitih načinov preprečevanja dostopnosti do teh nevarnih izdelkov je skriti nakup, ki ga uporabljajo tudi v številnih drugih državah po svetu, kot sta Nova Zelandija in ZDA. Program predvideva tudi Zakon o prodaji alkohola, vključen pa je tudi v strategijo za Slovenijo brez tobaka, ki poudarja, da pri njegovem izvajanju “igrajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije s svojimi prostovoljci, zato je treba okrepiti sodelovanje med njimi in pristojnimi ustanovami.” Izvajanje skritega nakupa, ki poteka v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, zmanjšuje uspešnost nakupa za približno 30 % (Čož in drugi, 2020) in tudi v Brez izgovora Slovenija so z intervencijami v preteklih letih že opazili spodbudne rezultate – od leta 2015 do 2022 se je uspešnost nakupa zmanjšala za 43 %. 

“V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija želimo poudariti, da pri svojem delu nikoli ne skušamo zavajati, zato namerno ne izbiramo mladih, ki bi bili videti mlajši, kot so v resnici. Prav tako že vrsto let zagovarjamo uvedbo licenc, ki bi dodatno omejile prodajo problematičnih izdelkov, kot sta tobak in alkohol, mladoletnim. Tudi sam program Skriti nakupi večkrat skušamo izvajati v kombinaciji z ozaveščanjem. Primer tega je komunikacijska intervencija super junak Zakon, ki smo jo izvedli skupaj z Univerzo v Ljubljani. V okviru projekta smo tako mlade kot tudi zaposlene v trgovinah ozaveščali o pomembnosti omejevanja prodaje škodljivih izdelkov. Naš namen nikoli ni škodovanje zaposlenim, temveč kvečjemu ozaveščanje o tem, kako pomembno vlogo imajo v celotnem procesu,” je povedala Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija. Nenazadnje je bilo tovrstno izvajanje nakupov vključeno v Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI, 2017) ter Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA, 2017).

V programu Skriti nakupi so ključni mladoletni mladi, saj brez njihove pomoči takšnega programa ni mogoče izvajati. Kot navaja zakon, je pogoj za sodelovanje vedno soglasje staršev, med izvajanjem programa pa mlade spremljajo polnoletni spremljevalci, ki so sami stari do 29 let. Pred programom se z mladimi mladinski koordinator pogovori o njihovi vlogi in jih pripravi na teren ter vse možne scenarije ob poteku. Kot je že pred leti dejala bivša predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in strokovnjakinja na področju tobaka, Nina Rogelj Peloza, so “za namene izvedbe raziskave v organizaciji veliko časa namenili predvsem pripravi mladoletnih kupcev. Vsem je jasno, da gre za kočljivo pobudo, v okviru katere je bilo treba mladoletne aktiviste izpostaviti nepredvidljivim okoliščinam, ki kdaj tudi niso prijetne. Vsi naši mladoletni aktivisti so pred nakupi pridobili podpis staršev kot strinjanje za sodelovanje v raziskavi, tudi na samem terenu je mladoletnega aktivista vedno spremljala polnoletna oseba, ki je bila v bližini za njihovo varnost.”

V Brez izgovora ne vključujejo mladih, da bi nastopili zgolj kot sredstva za uresničevanje ciljev, ki jih sami z organizacijo ne bi delili. Manca Kozlovič tako še dodatno pojasnjuje: “Smo mladinska organizacija, kar pomeni, da so naši člani stari od 15 do 30 let. Organizacijo vodijo mladi in tudi same aktivnosti pripravljajo mladi, v povezavi z lastnimi željami in pobudami za boljši jutri svojih vrstnikov.” Poziv k sodelovanju pri aktivnostih posredujejo šolam, ki same presodijo, ali bodo novico delile z učenci in dijaki, nato pa se slednji (ob predhodnem soglasju staršev) sami odločijo, ali bodo pri programih sodelovali. Iz programa lahko mlada oseba izstopi kadarkoli.

Eden izmed mladoletnih članov programa je zapisal: “Zaradi resnosti posledic zlorabe alkohola in tobaka med mladimi smo prepričani, da skriti nakupi niso nekakšno ‘tožarjenje’, pač pa dolžnost, ki izhaja iz spoštovanja utemeljenih in legitimnih zakonov, ki ščitijo mlade. Tudi nam se zdi žalostno, da je to potrebno, toda iz prakse vemo, da zgolj zaupanje pri trgovcih ni delovalo. Veliko ali pa vsaj nekaj nas je med mladimi, ki si ne želimo zgolj skomigniti z rameni in celotne odgovornosti preložiti na druge. Sami čutimo potrebo po tem, da smo dejavni in naredimo, kar je v naši moči, za dobrobit svojega neposrednega okolja. Cenimo vsako priložnost, da to naredimo, še bolj pa vse, ki nas pri tem podpirajo. Ključno je, da se vsi zavedajo, da smo v vseh dejavnostih znotraj Brez izgovora prostovoljno in z lastno željo. Tukaj smo, ker želimo prevzeti odgovornost.”

Mia Zupančič, generalna sekretarka Brez izgovora Slovenija, pojasnjuje: “Ne delamo zgolj na področju tobaka in alkohola. To so področja, po katerih nas najbolj poznajo in opazijo, ker je to področje najbolj kočljivo. Delamo tudi na drugih področjih javnega zdravja in okolja. Pri javnem zdravju se osredotočamo na zdrav življenjski slog, kar pomeni, da delujemo tudi na področju duševnega zdravja, krepitve osebnih veščin, kritičnega razmišljanja …” Programi temeljijo na znanstveno in strokovno osnovanem pristopu, mladinskem delu, ki gre onkraj formalnega izobraževanja na področje neformalnega izobraževanja. “Izvajamo interno in eksterno mladinsko delo. Interno mladinsko delo pomeni, da so naši člani vključeni v programe, ki so dolgoročni, skozi katere pridobijo veliko znanja, s katerim lahko sami kritično razmišljajo in se soočajo z vsemi izzivi v mladosti in kasneje v življenju. Eksterno pomeni, da imamo poleg taborov za socialno šibke otroke razvitih več kot 20 programov na različnih področjih – od nasilja pa do komunikacije, vsebinskih področij, nekemičnih zasvojenosti in drugih.” 

Delo Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je bilo prepoznano tudi v tujini, saj so zanj prejeli prestižno nagrado “EU Health Award” Evropske unije ter nagrado Svetovne zdravstvene organizacije ravno na področju skritih nakupov. “S tovrstnimi pobudami želimo nadaljevati tudi v prihodnje, seveda pa si pri tem želimo tudi podpore javnosti. Verjamemo namreč, da imamo kljub morebitnim pomislekom skupen cilj – poskrbeti za boljši jutri mladih,” je še zaključila Mia Zupančič.

Več o nagradah, ki jih je za svoje delo prejela Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, lahko preberete na www.noexcuse.si, dodajamo še grafiko, ki to prikazuje nekoliko bolj nazorno.

 

Kontakt: 

Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija

Telefonska številka: 041 679 756

Elektronski naslov: manca.kozlovic@noexcuse.si 

 

Viri:

Čož S, Kamin T, Atanasova S, Nared D. (2020). Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/06/porocilo_skriti_kupec_noexcuse_29.2.20.pdf

Erickson DJ, Smolenski DJ, Toomey TL, Carlin BP, Wagenaar AC. (2013). Do alcohol compliance checks decrease underage sales at neighboring establishments? J Stud Alcohol Drugs  74:852-8. doi: 10.15288/ jsad.2013.74.852.

Huckle T, Conway K, Casswell S, Pledger M. (2005). Evaluation of a regional community action intervention in New Zealand to improve age checks for young people purchasing alcohol. Health Promot Int.  20:147- 55. doi: 10.1093/heapro/dah610.

John Hopkins University. (2017). Product Display, Advertising, and Promotion around Schools: Technical Report on Tobacco Control at the Point-of-Sale in Five Slovenian Regions. https://old.noexcuse.si/data-si/file/SLO_TTreport.pdf

Kamin T, Kokole D. (2016). Midstream social marketing intervention to influence retailers’ compliance with the minimum legal drinking age. Journal of Social Marketing 6 (2): 104–120.

Montgomery JM, Foley KL, Wolfson M. (2006). Enforcing the minimum drinking age: state, local and agency characteristics associated with compliance checks and Cops in Shops programs. Addiction 101:223-31. doi: 10.1111/j.1360-0443.2006.01328.x.

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). (2017). Uradni list RS, št. 15/3 in 27/17. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130#

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). (2017). Uradni list RS, št. 9/17 in  29/17. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717

31. januar – Dan brez cigarete

DAN BREZ KAJENJA NAJ POSTANE ŽIVLJENJE BREZ KAJENJA

 

Ljubljana, 30. januar 2023 – Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ob katerem želimo kadilce spodbuditi za opustitev kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo nehati sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom. Za opuščanje kajenja priporočamo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči, to so svetovanje, po potrebi nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila na recept, ne priporočamo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene. V zadnjih letih so se v Sloveniji namreč pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba teh izdelkov je v tej starostni skupini povezana s pomembnimi tveganji.

 

Že več desetletij v Sloveniji z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov. 

 

Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila na zemljevid najnaprednejših držav v svetu. »Kljub temu pa si prizadevamo za dobre rezultate tudi v prihodnje. Leta 2022 je bila sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne, povezane izdelke in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal 5 %«, je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje

 

Strategija vključuje širok nabor ukrepov in aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih bomo izvajali tako na nacionalni kot lokalni ravni. Ključni so tudi ukrepi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s strokovnimi institucijami. Ministrstvo za zdravje preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim ranljivim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter namenja potrebna sredstva Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje za svetovanje v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777, ki je natisnjena na embalaži tobačnih izdelkov.

 

Glede na to, da 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki naj bo kadilcem spodbuda in priložnost za opustitev kajenja bi posebej izpostavili, da bodo v letošnjem letu pripravljene celovite nacionalne smernice za področje opuščanja kajenja oziroma uporabe povezanih izdelkov in smernice za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom ter celovit program za obravnavo kadilcev v bolnišničnem okolju. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da imajo vsi kadilci, ki se odločijo za opustitev kajenja več različnih brezplačnih možnosti od individualnih in skupinskih programov za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenih domov do brezplačnega svetovalnega telefona in spletnih svetovanj«, je še dodala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje

 

Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov si želi prenehati z njihovo rabo, toda za mnoge je zaradi zasvojenosti z nikotinom opustitev težka, še posebej, če to poskušajo sami, brez pomoči. 

 

Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morajo imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki vključuje farmakološko in vedenjsko ter kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, naj za odvajanje od nikotina uporabljajo izključno tiste pristope, ki so se v praksi izkazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja. »Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. Tako so v okviru zdravstvenih domov tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja lahko kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ

 

V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številke 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. »Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav,« je dodal dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:

https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju

https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja

https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila

»Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, varne in klinično testirane pripomočke, s strani Agencije za zdravila odobrene nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept. Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki ali nikotinske vrečke, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje,« je še povedal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.

 

O pomembnosti nekajenja v nosečnosti pa je opozorila Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki je povedala: »Vsaka bodoča mama želi imeti zdravega otroka, zato je pomembno, da nosečnica premisli tudi o svojem kadilskem statusu. Zaradi kajenja nosečnic je namreč tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok, s čimer se poveča med drugim tveganje za prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in prirojene okvare. Opustitev kajenja je res lahko težka, a je pomembna za kasnejše zdravje otroka. Vse nosečnice, tudi nekadilke, bi si morale zato postaviti prednostni cilj, da ustvarijo okolje brez cigaretnega dima ne le v času nosečnosti, ampak tudi po porodu.«  

 

Pred nami so novi izzivi. V času, ko se v Sloveniji odstotek kadilcev znižuje, se pojavljajo novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Te izdelke uporablja znaten odstotek mladoletnikov.

V Sloveniji je po podatkih iz leta 2021 tobak kadil manj vsak peti odrasli prebivalec (18,4 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. »V Sloveniji so naprodaj tudi številni novi izdelki, ki vsebujejo tobak (ogrevani tobačni izdelki), ali pa so brez tobaka in vsebujejo nikotin (elektronske cigarete, nikotinske vrečke). Med odraslimi prebivalci v letu 2021 beležimo 5,4 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno 1,3 % uporabnikov elektronskih cigaret. V raziskavi, izvedeni konec leta 2021, je med anketiranimi dijaki 2. letnikov srednjih šol vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete 26 %, ogrevane tobačne izdelke 13 %, nikotinske vrečke pa 9 %. Da so odstotki uporabnikov teh izdelkov med mladostniki praviloma višji kot med odraslimi povedo podatki o uporabi v zadnjih 30 dneh. O uporabi elektronskih cigaret v zadnjih 30 dneh je poročalo 11 % anketiranih dijakov 2. letnikov srednjih šol, ogrevanih tobačnih izdelkov 6 %, nikotinskih vrečk pa 5 %. Med mladostniki so vedno bolj popularni tudi brezdimni tobačni izdelki, predvsem to snus (fuge), ki se trži kot tobačni izdelek za žvečenje. Med anketiranimi 16-letnimi mladostniki je konec leta 2021 brezdimne tobačne izdelke vsaj enkrat poskusilo 15  %, v zadnjih 30 dneh pa jih je uporabljalo 8 %, medtem ko je med odraslimi odstotek uporabnikov v letu 2021 znatno nižji, to je 1,3 %,« je navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

 

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. »Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, snus) tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret,« je še dodala Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

 

Zadnji dostopni podatki kažejo, da je uporaba elektronskih cigaret povezana z zvišanjem tveganja za bolezni srca in žilja, bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav. Elektronske cigarete se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilo kajenju cigaret, zlasti v okoljih brez tobačnega dima. »Elektronske cigarete so še posebej nevarne, če jih uporabljajo otroci in mladostniki. Nedavni podatki kažejo, da je razširjenost uporabe elektronskih cigaret med otroki in mladostniki v državah, ki o tem zbirajo podatke, okoli 20 %. Nikotin povzroča močno zasvojenost in ima lahko dolgotrajne, škodljive učinke na razvoj možganov. Poleg tega je na voljo vedno več dokazov, da mladoletniki, ki nikoli ne kadijo, uporabljajo pa elektronske, vsaj podvojijo možnost, da bodo kasneje začeli s kajenjem običajnih tobačnih cigaret. Elektronske cigarete predstavljajo tudi veliko tveganje v času nosečnosti, saj lahko poškodujejo še nerojenega otroka. V državah, kjer elektronske cigarete niso prepovedane, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča, da se jih ustrezno regulira,« je povedala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. 

Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je močan pravni instrument za pomoč v boju proti tobačni epidemiji. »Evropska regija SZO je dosegla velik napredek pri izvajanju konvencije, saj jo je ratificiralo 50 od 53 držav. Poudariti je potrebno, da lahko zdravstveni delavci skupaj z množičnimi mediji veliko storimo za zaščito naših otrok pred tobakom, vključno z učinkovito komunikacijo, ki temelji na dejstvih ter z uporabo prijaznega in primernega jezika in pristopa. SZO v Sloveniji tesno sodeluje z Ministrstvom za zdravje in NIJZ pri podpori oblikovanju politik na področju nadzora nad tobakom in izvajanja učinkovitih preventivnih programov, ki temeljijo na najnovejših dokazih in mednarodnih izkušnjah,« je še dodala dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

 

Trenutno poznamo kratkoročne učinke elektronskih cigaret in ogrevanih tobačnih izdelkov. »Če pogledamo v preteklost k cigaretam, so se prvi podatki o škodljivosti kajenja začeli pojavljati približno 20 let po začetku njihove masovne uporabe, še naslednjih 20 let pa je tobačna industrija z vsemi sredstvi preprečevala, da bi se ti podatki javno objavili. Podoben scenarij lahko verjetno pričakujemo tudi pri elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih. Pomembno je, da se zavedamo, da je vdihavanje kakršnekoli snovi potencialno nevarno. Snovi, ki niso nevarne ob zaužitju skozi prebavni sistem, so lahko zelo nevarne, če jih vdihujemo. Ob uporabi elektronskih cigaret oseba vdihava aerosol, ki vsebuje nikotin in znatne ravni drugih zdravju škodljivih snovi, ki ob dolgoročni uporabi zvišujejo tveganje za bolezni dihal, srca in ožilja in raka. Tudi aerosol ogrevanih tobačnih izdelkov vsebuje številne zdravju škodljive snovi, med njimi jih je znatno število tudi v višjih ravneh kot v tobačnem dimu. Danes ni dokazov, da so ogrevani tobačni izdelki manj škodljivi kot kajenje,« je poudarila doc. dr. Mihaela Zidarn iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

 

»Pri Brez izgovora izvajamo preventivne programe in vrstniške delavnice zadnjih 16 let. Začetki preventivne dejavnosti so bili povezani predvsem z ozaveščanjem mladih o škodljivih posledicah kajenja cigaret na zdravje in na drugi strani razkrivanje marketinških taktik tobačne industrije. V zadnjem obdobju se je uporaba klasičnih cigaret med mladimi zmanjšala, kar potrjuje pomen preventivnega dela različnih organizacij in institucij in prednost sodelovanja različnih sektorjev in deležnikov v Sloveniji. Pa vendar, smo po intenzivnem ‘pokoronskem’ obdobju trčili v nov izziv – nove izdelke, kot so elektronske cigarete (vejpi), ogrevani tobačni izdelki idr. Na to nismo pozorne le organizacije in institucije, ki že vrsto let delamo na tem področju, ampak prihaja do vse večje zaskrbljenosti med strokovnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah ter med starši. Zaskrbljenost povzroča nepoznavanje novih izdelkov, nerazumevanje, od kje lahko mladi pravzaprav pridejo tako hitro v stik z novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki. Zaznavamo, da je vse večji problem internet, na katerem težko sledimo vsem oblikam oglaševanja (prekrito oglaševanje, ‘influencerji’,itd.). Zato ob letošnjem Dnevu brez cigarete vračamo pogled na že dosežene spremembe, ki so se nam v preteklosti zdele nedosegljive in vemo, da bomo s sodelovanjem rešili tudi nove izzive,« je povedala Manca Kozlovič, koordinatorka za izobraževanje Mladinske Zveze Brez izgovora Slovenija.

 

***

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, 

Center za komuniciranje 

Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494

pr@nijz.si

 

Razpis za ŠTUDENTSKO DELO IZVAJALCEV PREVENTIVNIH PROGRAMOV Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

V ekipi mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje strokovnih preventivnih delavnic na osnovnih in srednjih šolah predvsem v Ljubljani in v Kopru ter tudi po drugih krajih po Sloveniji.

Gre za izvajanje preventivnih in izobraževalnih programov na osnovnih in srednjih šolah, poudarek tematike pa je na duševnem zdravju, razvoju socialnih spretnosti in preprečevanju zasvojenosti. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti vrstniškemu pritisku ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. 

Izvajamo delavnice na različne teme, kot so:

  • preprečevanje problematičnega igranja na srečo med najstniki, izvajajo pa se predvsem med učenci zadnje triade osnovne šole in med dijaki (fanti) 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • preprečevanje motenj hranjenja in negativne samopodobe med učenci zadnje triade osnovne šole in dijakinjami 1. in 2. letnikov srednjih šol
  • učenje socialnih veščin (komunikacija, uravnavanje čustev, samopodoba ipd.) in preprečevanje različnih zasvojenosti (tobak, alkohol, konoplja ipd.) med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje medvrstniškega nasilja in reševanje konfliktov med učenci zadnje triade osnovne šole
  • preprečevanje zasvojenosti s spletom med učenci zadnje triade osnovne šole

 

Če te veseli delo z mladimi, imaš izkušnje z izvajanjem delavnic in nekaj znanja s kakšnega od navedenih področij ter čutiš naše poslanstvo promocije trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, te vabimo, da se nam pridružiš!

Delavnice potekajo občasnomed tednom v dopoldanskem času (v času pouka). Največ delavnic se izvaja v Ljubljani in okolici, iščemo pa tudi izvajalce na Obali in po drugih krajih v Sloveniji.

Za izvajanje delavnic je predvideno plačilo 6 € neto/h (v primeru več izvedenih ur v enem kosu ali online delavnic) oz. 7 € neto/h (v primeru izvedbe le ene šolske ure), v to pa je vključena ena učna ura oz. 45 minut delavnice in 15 minut priprave. Postavka se zviša na vsako polno leto opravljanja dela. Plačilo za opravljeno delo se študentu izplača preko študentske napotnice. 

Prijave zbiramo do nedelje, 12. 2. 2023, preko obrazca, ki je dostopen tukaj. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na mia.zupancic@noexcuse.si ali na 041 679 756.

Po zaključku prijav vas bomo do torka, 14. 2. 2023, obvestili, če ste bili izbrani za bodoče izvajalce. V tem primeru vas bomo povabili na usposabljanje za izvajalce, ki bo soboto, 18. 2. 2023 (v živo v prostorih Mladinske zveze Brez izgovora v Ljubljani). Usposabljanje je za bodoče izvajalce obvezno – brez udeležbe na usposabljanju delavnic ne boste mogli izvajati, zato si že vnaprej rezervirajte termin. Usposabljanje bo celodnevno.

O nas in naših aktivnostih si lahko več preberete tudi na naši spletni strani ali na našem FB profilu, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo.

 

Lep pozdrav,

ekipa Brez izgovora

 

Transparency International Slovenia ob zaključku projekta Brez izgovora

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ob zaključku projekta Brez izgovora, ki je potekal pod okriljem mladinske zveze Brez izgovora, in v okviru katerega smo v TI Slovenia podrobneje analizirali zakonodajna postopka v primeru poskusov sprememb tobačne zakonodaje in zakona o igrah na srečo, ponovno opozarjamo na pomen transparentnih in vključujočih zakonodajnih procesov. V zaključnem poročilu predstavljamo omenjeno Analizo transparentnosti postopkov sprejemanja sprememb izbrane zakonodaje s področja javnega zdravja. Ob tej priložnosti poudarjamo, da so spremembe zakonov ob vključevanju deležnikov, ustreznem usklajevanju in strokovnem dialogu dopustne ter razumljive, a bi morali biti pri tem jasno zabeleženi vplivi, ki so spodbudili te spremembe. Tako bi se izognil morebitnim dvomom, kateri interesi so v konkretnem zakonodajnem postopku prevladali. Predpisi bodo kakovostni in obstaja večja verjetnost, da jih bodo naslovniki sprejeli, ko bo zakonodajni proces transparenten in vključujoč. Ocenjujemo, da je to še toliko pomembneje, ko gre za sprejemanje predpisov, ki tvorijo pomembne politike v javnem interesu, kot je področje javnega zdravja mladih.
Do poročila lahko dostopate TUKAJ.

Spletni izziv – #si upaš?

#zdravjebrezizgovora

Spletni izzivi so eni izmed najbolj viralnih spletnih pojavov. Kot požar se lahko razširijo po družbenih omrežjih in kaj hitro vidimo različne mladostnike, znane osebnosti in babice kako se snemajo med zaužitjem žlice cimeta ali ko jim nekdo na glavo zlije vedro ledene vode. Ko pri izzivu sodeluje cel svet nas hitro zamika, da bi se izziva lotili tudi sami. Pa moramo izziv zares tudi sprejeti?

Spletni izzivi so navadno naznanjeni s ključnikom #challenge in zajemajo celo paleto aktivnosti. Od okušanja določene hrane, akrobatskih podvigov, umetniškega ustvarjanja, video igralski izzivi in izvajanja smešnih nalog (npr. koliko grozdov spraviš v usta) do različnih preizkusov poguma, ki so pod določenimi pogoji lahko za nas tudi nevarni. Nekateri izzivi so lahko izredno zabavni, smešni in zanimivi, drugi pa neprijetni, strašni in celo ogrožajoči za naše počutje in zdravje. Pomembno, da znamo med njimi razlikovati.

Varni in prijetni izzivi so na primer tisti, ki jih lahko opravimo z drugimi, ob tem pa se iskreno nasmejimo, zabavamo ali pa kaj novega naučimo. So takšni, da bi jih lahko naredili tudi s svojimi starši in od nas ne zahtevajo, da počnemo stvari, ki jih nočemo. Skozi njih lahko razvijamo tudi veščine (npr. Risarski izzivi, kuharski, tudi bralni izzivi) ali pa pomagamo drugim. 

Nevarni in neprijetni izzivi pa so tisti, ki nas silijo k dejanjem, ki nas ogrožajo, so nevarna za druge ali pa povzročajo v nas neprijetna čustva kot so strah, gnus ali slabša samopodoba. Tovrstni izzivi od nas na primer zahtevajo, da pojemo nekaj, kar ne bi smeli ali pa izvedemo nasilno dejanje nad drugimi ali nad sabo.


Pred izzivom premislimo

Kadar nas zagrabi želja, da bi določen spletni izziv sami izvedli ali pa nas k izzivu pozove druga oseba, je dobro, da pred izvedbo razmislimo, kaj točno izvedba izziva prinaša. Vprašamo se:

Kako se bom ob izzivu počutil?

Če opazimo, da izziv v nas povzroča nelagodje, je dobro tem občutkom prisluhniti in izziva ne izpeljati. Ravno tako se v izvedbo ne silimo, ampak izziv pogumno zavrnemo, kadar do njega čutimo odpor.

Zakaj bi ta izziv rad opravil?

Če se izziva lotimo zgolj zato, da drugim dokažemo, da nekaj zmoremo, to lahko hitro pripelje do situacije, kjer se lotevamo nečesa, kar v resnici nočemo izvesti. Lahko se nam zgodi tudi, da izziv prejmemo v obliki grožnje, torej da moramo izziv izpeljati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega. Tovrstna grožnja ni v redu in hitro lahko pride do izsiljevanja. V tem primeru moramo takoj obvestiti odraslo osebo.

Se ga lotevam sam ali z drugimi?

Izzivi so bolj zabavni, kadar se jih lotimo z drugimi, a to ne pomeni, da se moramo prilagoditi pritiskom skupine, v kolikor tega nočemo. 

Kje sem izziv zasledil?

Številni izzivi so neškodljivi in na spletu lahko vidimo veliko poskusov njihove izvedbe. Previdni moramo biti kadar smo izziv zasledili v kakšni zaprti pogovorni skupini (npr. Discord server) ali pa smo bili osebno izzvani s strani določene osebe (še posebej, če to osebo poznamo le preko spleta). 

Če izziv posnamem, kje ga bom objavil?

Cilj spletnih izzivov je načeloma, da se med izvajanjem posnamemo in posnetek potem tudi nekje objavimo. Pri tem moramo razmisliti s kom bomo ta posnetek delili in kaj smo na posnetku počeli. Veliko izzivov nas lahko postavi v nerodne situacije, za katere si ne bi želeli, da za večno ostanejo na spletu. Če nam je pri nastalem posnetku nerodno ali nelagodno, izziva ne objavimo ali pošiljamo določeni osebi.

Se mi ob izvajanju izziva lahko zgodi kaj neprijetnega?

Nekateri izzivi so privlačni ravno zato, ker predstavljajo neko mero tveganosti. A ravno pri teh moramo biti najbolj previdni, saj so posledice lahko resnično nevarne. V kolikor lahko izziv pripelje do nelagodnega izida, potem ta izziv raje preskoči. 

Če ti zgornja vprašanja vzbujajo dvom, potem je čisto v redu, če izziv zavrneš. Lahko se o izzivu predčasno pogovoriš tudi s kakšno odraslo osebo, kateri zaupaš in mogoče ti bo podala tudi kakšen kreativen nasvet, kako lahko svoj izziv narediš še bolj unikaten. Ob tem pa tudi preveriš ali je izziv varen in ne bo prinesel nepričakovanih izidov.

SZJ: Onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo

V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu (torej 3 tedne vsakega meseca). Meritve so bile izvedene na lokacijah: Drenikova pri GIB-u, Šmartinska cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

Graf 1: Celoletne meritve koncentracij NO2 (µg/m3) na 4 izbranih lokacijah v Ljubljani, april 2021–marec 2022

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi.

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti (pri Ortobaru). Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti (na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost) ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra. Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih.

Kako morajo ukrepati mesta, države?

Rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj.

Kakšni bi morali biti ukrepi na področju prometa? 

Mesta morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost. Neodvisna raziskovalna skupina CE Delft je v študiji “Air pollution and transport policies at city level” analizirala učinkovitost ukrepov. Ukrepi so razvrščeni po številnih kriterijih od ekonomskih vidikov implementacije in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za določeno implementacijo posameznega ukrepa.

Meritve komentirata predstavnika obeh partnerskih organizacij:

Marjeta Benčina, Focus: “Na podlagi merilne kampanje smo javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev. Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva.”

Tomaž Gorenc, IZO: “Hkrati mineva eno leto od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje. Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije.

Povezave:

Report on All colors of the rainbow Erasmus + project

In August of 2022 Youth Network No Excuse held an Erasmus + project called All colors of the Rainbow with youth from Poland, Portugal, Belgium, and Spain. The main goals of the project were, firstly, to improve awareness and knowledge of sexuality, different sexual orientations, and gender identities among young people by empowering them to have effective conversations about sexuality and LGBTQ+ topics with their peers. Secondly, to raise awareness of true and distorted information and to develop youth’s critical thinking on the subject. Lastly, the goal of the project was to equip young people with knowledge and competencies and then give them the space to create and work on what is important to them by creating products for youth workers in this field and through them spreading awareness and the impact of the project. 

Young people participating in the project reflected on their first impressions of LGBTQ+ people and on how these impressions have changed throughout time to start thinking about LGBTQ+ identity, people, and experience from their own perspective, to think about where their opinions and beliefs come from, and to realise the importance of talking about these issues openly. Participants were also asked to reflect on their identities, and then think about how elements of their lives (relationships, daily lives, future goals) would change due to being a part of a stigmatized minority (or more of them). Through this and other activities they gained a better understanding of challenges and prejudice LGBTQ+ people face, including mental health problems, homophobia and transphobia, limited rights, stereotype, prejudice and violence, underrepresentation of this minority in everyday media, and many more. They learned about asexuality and thought about what it teaches us about relationships and communication. They had a training of peer communication about these topics, where they thought, talked about, and learned how to be supportive in peer interactions with youngsters from the LGBTQ+ minority, creating a safe space for them to open up and feel supported. In addition to this, they reflected about why it is important to actively stand up against unfair treatment and discrimination of LGBTQ+ people and how to do that. They also started thinking about how to have safe conversations about sexuality and sexual needs and desires that are awakening in them. 

Participants collaborated when searching through Ljubljana on a treasure hunt, when preparing an international evening, learning about stress reducing techniques, and in many more activities in which they created a supporting group and made international friendships for a lifetime. Their collaboration came to life the most when they were creating products by the end of the project. These were created for youth workers who deal with topics of LGBTQ+ people and range from social media posts informing the public about these topics; a comic book dealing with taboos; educational games including LGBTQ+ snakes and ladders, a mental health mood board, and picture cards; and infographics on LGBTQ+ topics as well as consent, healthy relationships, emotional safety, STDs and more. Through these products youth showed what is important to them, how they can benefit society, and what they are capable of when given the support and space to explore and create what is meaningful to them.

 

ALL COLORS OF THE RAINBOW GUIDELINES

COMIC BOOK – ALL COLORS OF THE RAINBOW

Summer camp 2022 – bližamo se 10. obletnici

Aktivisti in Zagovorniki Brez izgovora Slovenija smo se letos odpravili na Summer camp od 8. 8. 2022 do 12. 8. 2022. Tokrat smo bili nastajeni v Desklah. Skupaj smo preživeli krasnih 5 dni. Kaj smo vse počeli? Beri dalje.

Summer camp je poletni tabor članov Brez izgovora, na kateremu se mladi preizkusijo v organizaciji programa, pridobijo nova znanja in skupaj naslovimo tematike, ki jih čez leto nimamo časa nagovoriti. Letos smo se osredotočili na postopke pogajanja med različnimi deležniki na nacionalni ravni. V te namene so nam program popestrili z organizacijami iz lokalnega okolja – kot je Društvo Eko Anhovo, s katerim smo spoznali izzive, ki jih imajo v okolju zaradi zgodovinskih okoliščin in onesnaževanja tamkajšnjih sosežigalnic. Obiskali so nas tudi predstavniki Mednarodne mladinske organizacij za zdravje in Inštituta za okolje in zdravje. Skupaj smo krepili svoje zagovorniške kompetence in pripravljali dokumente, kot je npr. prehranski manifest.

Seveda pa Summer camp ni le prostor, kjer poglobimo znanja, ampak je to tudi čas, ko se lahko družimo brez omejitev. Kaj to pomeni? Da krepimo timski duh s kuhanjem, popoldanskimi sprehodi, gledanjem zvezd in s karaokami.

Letošnji tabor je zaznamoval ogenj, ki se je vil po bližnjem Krasu, kar je pomenilo, da nismo morali kuriti ognja. Pa smo se zvečer vseeno greli z objemi, zgodbami in čajem z limono.

 

Aktivnost je podprla Mestna občina Postojna in Urad Republike Slovenije za mladino.


 

PUSTI ODTIS, DARUJ KRI V JULIJU

Rdeči križ Slovenije vabi na julijsko akcijo darovanja krvi. 

Darovanje krvi je nujno potreben in nenadomestljiv način reševanja življenj. V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Darovano kri uporabljamo pri: 

  • zdravljenju in premagovanju težke bolezni,
  • okrevanju po operaciji ali nesreči,
  • nosečnosti ali rojevanju.

Ker se spreminja demografska struktura prebivalstva in ker je število ljudi, ki daruje kri vedno manjše, je potreba po darovanju krvi mlajših generacij vse večja. 

Na spletni strani akcije Daruj kri lahko preverite, kdo lahko daruje kri, kdaj in kje.