Oznaka: brezizgovorazdravje

Sporočilo za javnost: »Za alkohol se odpirajo vrata šol, za stroko pa zapirajo vrata parlamenta.

Dve platformi nevladnih ogranizacij pozivata k ohranitvi varnih šolskih okolij in opozarjata na izključevanje strokovne civilne družbe iz parlamentarne obravnave ZOPA-B.

Ljubljana, 2. novembra 2026 – Vsak otrok si zasluži odraščati v varnem in spodbudnem okolju, kjer lahko razvija svoje talente, sklepa prijateljstva in se od odraslih uči dobrih zgledov. Šole so veliko več kot zgolj prostori za pouk. Tudi popoldne in zvečer povezujejo otroke, družine, športnike, kulturnike, prostovoljce in lokalne skupnosti. Za nekatere otroke, ki doma doživljajo različne stiske, pa so lahko eden redkih prostorov varnosti, stabilnosti in zaupanja.

 

Prav takšne šole želimo ohraniti in krepiti.

 

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sta Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti skupaj pozvala k ohranitvi veljavnih omejitev prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Predlagana novela Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki jo bo 3. novembra obravnaval Odbor Državnega zbora za zdravje RS, bi odprla vrata prodaji in ponudbi alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predlagana izjema ne bi bila pogojena z odsotnostjo otrok in mladostnikov ter ne bi bila omejena zgolj na prireditve v manjših krajih, temveč bi veljala za celotno Slovenijo.

 

Šola mora ostati prostor dobrega zgleda – tudi po pouku

»Šola ni zgolj prostor, v katerem otrokom posredujemo znanje. Je tudi okolje, v katerem oblikujejo vrednote, navade in predstave o tem, kaj je v družbi običajno. Sodobna preventiva pomeni ustvarjanje pogojev, v katerih so zdrave odločitve lažje in bolj dosegljive. Če v šolskih prostorih omogočamo prodajo in ponudbo alkohola, hkrati pa otroke učimo zdravega življenjskega sloga, jim pošiljamo protislovno sporočilo. Takšna sprememba pomeni korak v napačno smer,« opozarja Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip«.

Otroci in mladostniki se učijo tudi na podlagi dobrih in slabih zgledov odraslih. Šolsko okolje naj zato spodbuja druženje, šport, ustvarjalnost, prijateljstvo in praznovanje, pri katerem alkohol nima mesta.

»Šola ni zgolj stavba, temveč vzgojno-izobraževalna institucija, ki mora biti zgled vrednot, kot so zdravje, varnost in odgovornost, tudi takrat, ko se pouk konča. Te vrednote niso samo lepe besede, temveč so tudi del temeljnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Odrasli smo odgovorni, da za mlade ustvarjamo varno okolje in preprečujemo normalizacijo uživanja alkohola s svojim zgledom. Zato pomanjkanje prostorov za dogodke ne sme biti razlog za rahljanje zakonodaje, ki varuje zdravje otrok in mladih,« poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Preventiva potrebuje zdrava okolja in dosledno zakonodajo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med pomembne dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike uvršča omejevanje fizične dostopnosti alkohola, vključno z urejanjem prodajnih mest. Po podatkih NIJZ je leta 2024 v Sloveniji zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, umrlo 842 ljudi, kar pomeni več kot dve smrti dnevno.

»Zdravo odraščanje je skupna odgovornost družin, šol, lokalnih skupnosti in države. Ohranjanje zaščitnih pravil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pomemben del odgovorne preventive. Šole morajo ostati okolja, ki dosledno podpirajo zdravje in dobrobit otrok ter mladostnikov,« poudarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Na zdravje namreč ne vplivajo le odločitve posameznika, temveč tudi okolje, v katerem živimo, in družbene norme, ki oblikujejo posameznikovo vedenje. Otroci imajo pravico do zdravja in zdravega razvoja, odrasli pa odgovornost, da ustvarjamo okolje, ki te pravice podpirajo. Zato učinkovita preventiva ne pomeni zgolj ozaveščanja o tveganjih, ampak tudi ohranjanje zaščitnih ukrepov in ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdravo življenje.

Na protislovje med preventivnimi sporočili in širjenjem dostopnosti alkohola opozarjajo tudi organizacije, ki neposredno delajo z mladimi, osebami z izkušnjo zasvojenosti in njihovimi družinami.

»Pri delu z mladimi govorimo o zdravih odločitvah in tveganjih zaradi alkohola. V praksi pa vidimo, kako močno na vedenje vpliva okolje, v katerem živimo. Če dopoldne v šoli izvajamo preventivne delavnice, zvečer pa v istih prostorih prodajamo ali ponujamo alkohol, ustvarjamo dvojno sporočilo. Zdrava izbira potrebuje okolje, ki jo omogoča,« poudarja Anita Demetrov iz Društva UP, ki zastopa Zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.

Na novinarski konferenci je svojo osebno izkušnjo predstavil tudi Luka Plavčak iz Zavoda VOZIM, ki se je kot študent poškodoval ob skoku v vodo pod vplivom alkohola. Njegova zgodba opozarja, kako lahko alkohol vpliva na presojo in odločitve ter kako pomembno je mladim omogočati varnejša in bolj podporna okolja.

 

Zaskrbljujoča izključitev nevladnih organizacij iz parlamentarne razprave

Obe nevladniški platformi izražata tudi resno zaskrbljenost zaradi načina obravnave ZOPA-B. Med prvotno vabljenimi na sejo Odbora za zdravje ni strokovnih nevladnih organizacij s področja preventive in javnega zdravja. Članice ZKNB so jasno zaprosile za možnost sodelovanja, vendar so prejele odgovor, da Odbor kroga vabljenih ne bo širil in da lahko svoje stališče posredujejo zgolj pisno.

»V vseh letih našega javnozdravstvenega zagovorništva smo lahko strokovna stališča praviloma predstavljali tudi neposredno na parlamentarnih odborih. Tokrat je bila ta možnost zavrnjena. Skrbi nas, da o zakonodaji, ki neposredno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov, ne bo omogočena neposredna razprava s predstavniki strokovne civilne družbe. Kakovostna zakonodaja nastaja skozi odprt dialog, tudi s tistimi, ki opozarjajo na pomanjkljivosti predlaganih rešitev,« poudarja Matej Košir.

Obe platformi zato Državni zbor RS pozivata, naj zagotovi vključujočo, pregledno in strokovno utemeljeno zakonodajno obravnavo.

 

Lokalna društva potrebujejo podporo, šole pa zaščito

Nevladne organizacije podpirajo bogato kulturno, športno, dobrodelno in društveno življenje lokalnih skupnosti. Prireditve lahko v šolskih prostorih potekajo že po veljavni zakonodaji. Predlagana sprememba se nanaša na prodajo in ponudbo alkohola, ne na samo možnost organizacije dogodkov.

Lokalna društva potrebujejo ustrezne prostore, podporo občin in vzdržne možnosti financiranja. Takšne rešitve lahko razvijamo ob ohranjanju zaščitnih pravil v šolskem okolju.

 

Skupni poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ter Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti Odbor Državnega zbora za zdravje RS pozivata, naj predlagane spremembe ZOPA-B ne podpre ter ohrani veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

Obenem pozivata k učinkovitejši podpori lokalnim društvom, doslednemu izvajanju obstoječih pravil in nadaljnji krepitvi preventive, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja zdrava, varna in spodbudna okolja.

 

Šola je več kot stavba. Je zgled za življenje. Naj takšna ostane tudi po zadnjem šolskem zvoncu.

 

O sodelujočih platformah

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) povezuje nevladne organizacije na področju preventive, promocije zdravja in zagovorništva učinkovitih javnozdravstvenih politik.

Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti povezuje organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja zasvojenosti, pomoči ljudem z izkušnjo zasvojenosti in podpore njihovim družinam.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar
Predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB)

 

Andrej Miklavčič
Predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti

SPOROČILO ZA JAVNOST: Šola je več kot le stavba. Je zgled za življenje.

Pred obravnavo predloga novele Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B) v Državnem zboru RS nevladne organizacije pozivajo k ohranitvi šol kot prostora zdravega odraščanja, dobrega zgleda in povezovanja skupnosti.

Ljubljana, 14. oktobra 2026 – Šole so srce številnih slovenskih skupnosti. Otroci se v njih učijo, razvijajo svoje talente, sklepajo prijateljstva in oblikujejo življenjske navade. Tudi popoldne in zvečer ostajajo varen prostor, kjer se otroci skupaj s starši, prijatelji, športnimi trenerji, kulturniki in prostovoljci srečujejo na prireditvah, praznovanjih in drugih skupnih dejavnostih. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) želimo, da šole tudi po zadnjem šolskem zvoncu ostanejo prostor, ki otrokom
daje dober zgled. Zato nasprotujemo predlagani spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki bi odpravila dosedanjo zaščitno omejitev in odprla vrata prodaji ter ponudbi alkohola na družinskih in skupnostnih prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Odbor Državnega zbora RS za zdravje bo predlog obravnaval 3. novembra 2026. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki ZKNB in njegovih članic ter poslankam in poslancem predstavili strokovne argumente za ohranitev veljavne ureditve.

 

Šolski prostori naj povezujejo generacije in dajejo dober zgled otrokom

Šolski prostori imajo pomembno vlogo pri povezovanju lokalnih skupnosti. V njih že vrsto let potekajo številne kulturne, športne, dobrodelne in druge prireditve, na katerih se srečujejo otroci, starši, prostovoljni gasilci, kulturniki, športniki in drugi prebivalci. Zlasti v manjših krajih so šolske telovadnice in dvorane dragoceni prostori druženja, sodelovanja in medgeneracijskega
povezovanja.

Prav zato je pomembno, da ostanejo okolja, v katerih odrasli otrokom s svojim ravnanjem kažejo, da lahko skupaj praznujemo, se veselimo in ohranjamo tradicijo tudi brez prodaje alkohola. Dosedanja ureditev je takšno zaščito šolskega prostora zagotavljala z dobrim razlogom: otrokom in mladostnikom sporoča, da alkohol ni nujen del druženja in praznovanja.

»Šola je veliko več kot prostor, kjer poteka pouk. Je prostor, v katerem otroci spoznavajo vrednote, razvijajo navade in opazujejo ravnanje odraslih. Želimo si šol, polnih druženja, veselja, kulturnih in športnih dogodkov ter bogatih lokalnih tradicij. Takšno varno okolje otrokom daje pomemben zgled sodelovanja, povezanosti in odgovornosti. Zato je prav, da ohranimo zaščitna pravila, ki pomagajo ustvarjati zdravo in spodbudno okolje za otroke in mladostnike,« poudarja Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predlagana izjema ne bi bila vezana na odsotnost otrok in mladostnikov na prireditvah, temveč zgolj na čas, ko se vzgojno-izobraževalna dejavnost ne izvaja. Ne gre torej le za vprašanje organizacije posameznih dogodkov, temveč za širše sporočilo o družbeni vlogi alkohola ter vrednotah in zgledih, ki jih odrasli prenašamo na mlajše generacije.

»Otroci in mladi ne odraščajo samo ob tem, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem ob tem, kar počnemo in kakšno okolje s tem ustvarjamo. Pomembno je, da jim pokažemo, da lahko s prijatelji preživljamo lepe trenutke, uživamo v dobri hrani, se veselimo in praznujemo vse lepe stvari, ki jih prinaša življenje, tudi brez alkohola. Šola je eden najpomembnejših prostorov, kjer jim lahko odrasli dajemo takšen zgled – tudi takrat, ko se pouk konča,« opozarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Večja dostopnost alkohola pomeni več tveganj

Slovenija se še vedno sooča z velikimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi bremeni zaradi rabe alkohola. Posledice ne prizadenejo le posameznikov, ki pijejo alkohol, temveč tudi njihove družine in širšo skupnost, kar se kaže v prometnih nesrečah, nasilju, poškodbah in prezgodnjih smrtih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zaradi alkoholu neposredno
pripisljivih vzrokov umrlo 842 prebivalcev Slovenije. (NIJZ, 2024)

»Vsak starš si želi, da bi se njegov otrok po športni prireditvi, praznovanju ali večernem druženju varno vrnil domov. Vsi si želimo varnih cest in skupnosti, v katerih lahko otroci in mladi brezskrbno odraščajo. K temu pomembno prispevajo jasna pravila, odgovorno ravnanje odraslih in okolja, ki podpirajo zdrave odločitve. Ohranjanje omejitev dostopnosti alkohola je pomemben del teh prizadevanj,« dodaja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Mednarodni znanstveni dokazi kažejo, da so omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, učinkovite omejitve njegovega oglaševanja ter preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola med pomembnimi ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic. Slovenija bi zato morala obstoječe zaščitne ukrepe ohranjati in jih tam, kjer je to strokovno utemeljeno, dodatno okrepiti.

»Če želimo resnično učinkovito preventivo, moramo ustvarjati pogoje, v katerih so zdrave odločitve lažje in dostopnejše. Otroci in mladi potrebujejo dober zgled, starši podporo, šole pa okolje, ki spodbuja zdravo odraščanje. Z ohranjanjem učinkovitih zaščitnih ukrepov oblikujemo skupnosti, v katerih imajo otroci in mladi več možnosti za zdravo, kakovostno in varno življenje,« poudarja Matej Košir, direktor Inštituta UTRIP in vodja mreže »Preventivna platforma«.

V ZKNB podpiramo razvoj alkoholne politike, ki temelji na znanstvenih dokazih, zaščiti otrok in mladostnikov ter kakovostni preventivi v družinah, šolah in lokalnih skupnostih. Prizadevamo si za Slovenijo, v kateri imajo otroci čim več priložnosti za zdravo odraščanje, družine prostor za povezovanje, lokalne skupnosti pa možnosti za bogato kulturno, športno in družabno življenje. Ohranjanje in krepitev učinkovitih zaščitnih ukrepov sta pomembna koraka k takšni prihodnosti.

»Želimo Slovenijo, v kateri bodo lahko otroci odraščali v zdravem okolju, družine imele ustrezno podporo in mladi čim več možnosti za kakovostno življenje. Za to potrebujemo dosledno in učinkovito preventivno politiko, ki bo zmanjševala izpostavljenost dejavnikom tveganja in dolgoročno izboljševala zdravje vseh prebivalcev,« zaključuje Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

Poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) poziva poslanke in poslance, naj na obravnavi ZOPA-B 3. novembra 2026 ohranijo veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Obenem podpiramo rešitve, ki bodo lokalnim društvom, športnim in kulturnim organizacijam ter drugim pobudnikom omogočale nadaljnje kakovostno delo in organizacijo prireditev v šolskih prostorih. Tako bomo skupaj ohranjali šole kot središča druženja, sodelovanja, dobrega zgleda in zdravega odraščanja.

 

Šole naj ostanejo varen prostor z dobrim zgledom. Otroci in mladi si zaslužijo
zdravo in varno prihodnost.

 

Za dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@sncda.si ali telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir).

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM

 

NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2024, dostopno 10. 10. 2026 na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/3.3_Raba-alkohola_2024_Z-1.pdf

Sporočilo za javnost: Nasprotujemo legalizaciji konoplje za osebno rabo – poziv k razumu in odgovornosti

Ljubljana, 16. julij 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) skupaj s partnerskimi organizacijami ostro nasprotuje obravnavi in sprejemu novega zakona o konoplji za osebno rabo, ki ga v Državni zbor RS vlagata stranki Gibanje Svoboda in Levica. Predlog zakona predvideva dovoljenje za posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in dovoljuje domače gojenje, kar predstavlja neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji. Ta zakonodajni poskus krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, je v neskladju z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, javno varnost in družbeno dobrobit.

Alarmantni podatki iz tujine in Svetovnega poročila o drogah 2025

Najnovejše Svetovno poročilo o drogah 2025 opozarja na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj (npr. psihoz in depresij), zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga. V Koloradu se je po legalizaciji število zastrupitev otrok s konopljo povečalo za 586 % (Lipid Research Center (LIPRC), 2023). V Kanadi se je vseživljenjska uporaba konoplje med mladostniki (16–19 let) povečala s 38 % na 43 % (Government of Canada, 2024). Tudi iz Nemčije že poročajo o negativnih posledicah legalizacije, kot so povečano povpraševanje, pravna zmeda in neučinkovita zaščita mladih. »Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države«, je povedal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodaja: »Mladi bodo med prvimi, ki bodo nosili posledice teh odločitev – več psihiatričnih motenj, več apatije, več osipa iz šol. Kdaj bodo končno poslušali stroko in tiste, ki vsakodnevno delamo z mladimi?«

Poziv k odgovorni politiki in pomoči uporabnikom

ZKNB se obenem zavzema za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje. To pa ne pomeni legalizacije, temveč pravičen in sočuten pristop, ki ljudem v stiski ponudi pomoč, ne pa kazni. Slovenija že zdaj po zakonodaji na področju drog in odnosu do uporabnikov drog spada med liberalnejše na svetu. »Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 %, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,« opozarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Poziv poslankam in poslancem ter Vladi RS

Na referendumu junija 2024 so volivci izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju. Še več – zakon, ki naj bi urejal področje konoplje, ni bil usklajen s stroko in ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjamo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Zato pozivamo:
● da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka,
● da se vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov,
pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja,
● da se oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine,
● da se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive,
namenjene predvsem mladim.

»Namesto zmanjšanja škode beležimo v državah, ki so legalizirale konopljo, porast uporabe, več duševnih težav, več prometnih nesreč in več nujnih zdravstvenih primerov. Legalizacija daje mladim lažen občutek varnosti, kar je z javnozdravstvenega vidika izjemno nevarno«, je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivne platforme«.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 693 523 ali e-
poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in
tobačno kontrolo (SZOTK)
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

 

 

Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski delavci in mladi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na zdravje in zdrav življenjski slog mladih v vašem lokalnem okolju. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Za mladinske delavce bo poudarek na razumevanju mladih, komunikaciji o zdravju in zdravem življenjskem slogu, za mlade pa na projektnem delu. Pridružite se nam in skupaj bomo gradili bolj zdravo prihodnost!

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb v lokalnem okolju.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Usposabljanje je sicer enkratna aktivnost, vendar z udeležbo pridobite možnost vključitve v program, kjer v ekipi pripravite lokalno pobudo ter jo z mentorsko podporo prijavite na razpis, v katerem lahko dobite največ 150 € sofinanciranja za implementacijo projektne pobude v lokalnem okolju.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Mladim iz organizacij, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravi lokalnih pobud.
  • Drugim mladinskim vodjam in mladim, ki delujejo na področju izobraževanja.

* Z usposabljanjem želimo naslavljati predvsem mladinske delavce v mladinskih centrih ter vaše mlade, ki opravljajo vlogo vodje skupine mladih, zaradi česar vas vabimo, da se iz posameznega mladinskega centra prijavite v paru (mladinski delavec – mlada oseba) in s tem krepite mladinsko participacijo in učenje projektnega dela.

Kdaj in kje?

Datum: 21.–24. januar 2025 (začetek v torek ob 15.00, zaključek v petek ob 17.00).

Lokacija: Celje

Prispevek

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je kotizacija na posameznika 20 € (v primeru, da se udeležita mladinski delavec in mladi skupaj pa je kotizacija 20 € za organizacijo). V kolikor se usposabljanja udeležite, dobite znesek povrnjen. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 12. 1. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe!
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

EVID ACTION: WHO/Europe projekt, ki se bori proti alkoholu

Evropa po porabi alkohola zaseda prvo mesto, saj se osem od desetih držav z največjo porabo na svetu nahaja prav v Evropi. Z uživanjem alkohola so povezane številne zdravstvene težave, kot so rak, srčno-žilne bolezni in druge bolezni, ki vsako leto terjajo kar 300.000 življenj.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO/Europe je zato lansirala projekt EVID-ACTION (Evidence into Action Alcohol Project), ki mlade in širšo javnost opozarja na nevarnosti uživanja alkohola ter spodbuja sprejemanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje njegovega negativnega vpliva. Namen EVID-ACTION je spodbuditi spremembe na ravni zakonodaje, širiti ozaveščenost in izboljšati preventivne ukrepe, da bi zmanjšali škodljive posledice alkohola za posameznike in skupnosti.

O srečanjih in projektu nam poroča Cita Jenko.

Kot del širšega projekta EVID-ACTION, je WHO/Europe ustanovila mrežo, ki mladim omogoča, da prispevajo svoje poglede k strateškemu načrtovanju preprečevanja uživanja alkohola. Mreža hkrati podpira izvajanje različnih komponent projekta in tudi omogoča dialog s politikami, kjer dajejo moč glasu mladih.

Na srečanjih mreže so se zbrali mladi, ki so povezani z mladinskim delom ter drugimi aktivnostmi, ki si prizadevajo za boljšo prihodnost. Prvo srečanje se je odvijalo novembra 2023 v Copenhagnu, drugo aprila 2024 v prav tako Copenhagnu, tretje pa junija 2024 v Madridu.

Na prvem srečanju so se poglobili v problematiko alkohola in raziskovali njegov vpliv na zdravje. Ugotovili so, da se mnogi mladi ne zavedajo številnih škodljivih posledic uživanja alkohola. Osvetlili so težave, povezane z uživanjem med mladimi. Govora je bilo tudi o oglaševanju alkohola na socialnih omrežjih. Razpravljali so o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno sprejeli, da bi omejili tovrstni marketing, ki je posebno izrazit v kontekstu koktajlov in zabav.

Zbirali so razne predloge za ukrepanje, vključno s kontaktiranje raznih Instagram profilov, ki promovirajo trezen (ang. sober) način življenja in analizirali dobre prakse iz različnih držav.

Na drugem srečanju so se osredotočili na dve glavni točki – digitalni marketing in labelling. V to kategorijo spadajo tudi QR kode. Predstavniki iz različnih držav so prejeli nalogo, da obiščejo trgovine in preverijo, kateri alkoholni izdelki vsebujejo QR kodo, ki ozavešča potrošnike o negativnih učinkih uživanja alkoholnih pijač.

Cita sporoča, da je zelo navdihujoče videti 50 mladih, zbranih z enotnim ciljem – preprečevanje uživanja alkohola. Originalnost, samoiniciativnost in profesionalnost prinašajo upanje, da so v prihodnosti možne spremembe tudi na področju, ki je globoko zakoreninjeno v naši kulturi – našem odnosu do alkohola. Verjame, da lahko s skupnimi močmi lahko gradimo bolj zdravo okolje za vse nas.

 

Ključni cilji projekta EVID-ACTION vključujejo širjenje dostopa do znanstvenih dokazov o učinkovitih ukrepih za zmanjšanje uživanja alkohola, izboljšanje zdravstvene pismenosti ter označevanje alkoholnih pijač z jasnimi informacijami o tveganjih. Projekt želi prav tako okrepiti intervencije na področju alkoholne problematike v različnih okoljih, kot so šole, zdravstveni centri in delovna mesta, ter podpirati implementacijo prednostnih ukrepov iz Evropskega akcijskega načrta za zmanjševanje škodljivih učinkov alkohola (2022–2025). EVID-ACTION je pomemben korak k ustvarjanju bolj ozaveščene in odgovorne družbe, kjer bo znanje o vplivu alkohola lahko reševalo življenja.

 

Novi katalogi delavnic Brez izgovora

Pri Brez izgovora smo pripravili nove kataloge delavnic, ki jih izvajamo na osnovnih in srednjih šolah po sloveniji. Na voljo so v pdf in fizični obliki.

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija že od leta 2006 izvaja različne delavnice za učence osnovnih in dijake srednjih šol. Skupaj s številnimi partnerskimi organizacijami skrbimo za promocijo zdravega življenjskega sloga in odgovornega odnosa do okolja, spodbujamo h kvalitetnemu preživljanju prostega časa ter stremimo k opolnomočenju mladih za lažji prehod v svet odraslosti. Šolam ponujamo širok spekter delavnic, ki preko neformalnega izobraževanja mladostnike opremijo z znanji in veščinami, ki bodo pomagale pri njihovi rasti v zdravega, odgovornega in aktivnega državljana. Izvajalci, dobro usposobljeni mladi, mladinski voditelji in mladinski delavci, se redno izobražujejo na področjih svojega dela, tako da lahko mladim ponudijo interaktivne delavnice in odgovorijo na vsa njihova vprašanja z različnih področij, ki jih delavnice pokrivajo.

Delavnice so namenjene vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam z namenom uvedbe dodatnih izobraževalnih vsebin za učence. V kolikor v vaši občini obstaja možnost sofinanciranja, so delavnice za šole brezplačne, saj v Brez izgovora Slovenija stremimo k maksimalni pokritosti potreb slovenskih šol s strani javnih sredstev. Delavnice se razlikujejo glede na vsebino in trajanje, vse pa temeljijo na znanstveno preverjenih podatkih in metodah za neformalno izobraževanje mladih.

Cenik preventivnih programov

V primeru, da bi želeli izvesti posamezne delavnice ali sklop delavnic na vaši šoli, nas prosim kontaktirajte na delavnice@noexcuse.si.

Sporočilo za javnost: Omejevanje arom je ključni ukrep za generacijo brez tobaka

V letu 2023 je v razpravi predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki v celoti zajema ukrepe, omenjene v Evropski direktivi. Eden glavnih ukrepov je prepoved dodajanja arom v tobačne izdelke, pri čemer je slovenska stroka šla še korak dlje v smeri spodbujanja zdravja. Tako v predlaganih spremembah zakona 12. člen ZOUTPI ne prepoveduje le arom v tobačnih izdelkih, ampak tudi v elektronskih cigaretah oz. tudi v tekočinah brez nikotina. Vse pristojne pozivamo k strateškemu, verodostojnemu in odgovornemu premisleku, ki bo ščitil generacije otrok in mladih v Sloveniji.

 

Porast uporabe elektronskih cigaret največji med populacijo otrok in mladih

V zadnjih dveh letih v slovenski družbi opažamo naraščajočo zaskrbljenost različnih družbenih skupin zaradi povečane uporabe novih tobačnih izdelkov. Zaskrbljenost in opozarjanje na vse večje zaznavanje uporabe med otroki in mladimi prihajajo tako s strani zdravstvene stroke kot tudi skupnosti staršev, pedagoških delavcev, nevladnih organizacij in mladih. Kljub temu da je porast uporabe elektronskih cigaret možno opaziti tudi v populaciji odraslih, pa je neprimerljivo večji odstotek uporabe zabeležen med mladimi. Tako podatki iz leta 2021 kažejo, da je v zadnjih 30 dneh elektronske cigarete uporabljal 1 % odraslih prebivalcev, medtem ko odstotek pri dijakih 2. letnikov znaša 11 % (NIJZ, 2021). Po podatkih iz osnovnih šol vemo, da so uporabo elektronskih cigaret zaznali tudi pri otrocih, torej pri 4. ali 5. razredu. 

 

Arome večajo privlačnost elektronskih cigaret in drugih tobačnih izdelkov

Vemo, da imajo klasične cigarete v družbi negativno podobo, k čemur pripomore tudi vonj ali okus. Novi tobačni izdelki, ki zajemajo elektronske cigarete različnih oblik, pa z vnosom različnih arom olepšajo podobo tobačnega izdelka. Uporaba arom je pogostejša med mladimi kot med odraslimi. Vzroki za to so povezani predvsem z veliko izbiro arom (sadne, sladke, osvežilne, itd.), torej s preprečevanjem neprijetnega vonja in boljšim okusom med uporabo izdelka. Poleg drugih potencialno nevarnih snovi (kemične, rakotvorne in dražilne snovi) v elektronskih cigaretah so arome že same po sebi škodljive za zdravje, saj so lahko ob vdihavanju zelo nevarne. Slednje so nenazadnje marketinški prijemi tobačne industrije, ki zameglijo podobo za zdravje škodljivega izdelka. Zlasti gre za škodljive izdelke za otroke in mladostnike, ki so še v razvojni fazi. Zaradi tega so bolj nagnjeni k hitri zasvojenosti in so zaradi manjšega števila življenjskih izkušenj primarna tarča industrije, ki si želi zgolj dobička.

 

Slovenija po zgledu Nizozemske in drugih držav

Slovenija se ob trenutno zapisanem predlogu spremembe 12. člena ZOUTPI zgleduje po Nizozemski, ki prepoveduje vse arome, razen tobačnih. Podobno prepoved so od leta 2016 do 2020 uvedle tudi Avstrija, Litva, Finska, Estonija (le prepoved arome mentola), Danska, Madžarska, Norveška in Nemčija. Prav tako to načrtujejo na Švedskem, v Španiji, Latviji in na Slovaškem. 

Manca Kozlovič iz Mladinske Zveze Brez izgovora je poudarila, da “se z ne dovolj ambiciozno zakonodajo odmikamo od strožjih ukrepov in hkrati oddaljujemo od možnosti, da bi do 2040 dosegli generacijo mladih brez tobaka.”

“Vsi predvideni strožji ukrepi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov imajo močne znanstvene temelje v številnih raziskavah. Tudi ukrep prepovedi vseh arom v tobačnih izdelkih, vključno z elektronskimi cigaretami, oziroma v tekočinah brez nikotina. Prepoved arom v vseh tobačnih in povezanih izdelkih je ključnega pomena za varovanje javnega zdravja in zmanjšanje privlačnosti teh škodljivih izdelkov, zlasti med mladimi,” je povedal Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni.

V Mednarodni zvezi za zdravje mladih (International Youth Health Organization) pritrjujejo, da je “prepoved arom v tobačnih in povezanih izdelkih ključen korak za varovanje zdravja mladih in brzdanje epidemije kajenja in vejpanja med mladimi, saj je zanje ena izmed najprivlačnejših stvari ravno velika izbira arom, ki prikrivajo negativne učinke uporabe tobaka in nikotina.”

“V Sloveniji je tobak vodilni preprečljiv dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in izgubljena zdrava leta življenja. Letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre več kot 3000 prebivalcev. Februarja 2023 je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov posredovan v javno razpravo do 30. marca 2023. Slovenske nevladne organizacije, ki delujemo na področju zdravja, smo se množično odzvale in predlog javno podprle. Cilj predlaganih ukrepov je uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU glede strožjih določb za ogrevane tobačne izdelke, s prepovedjo privlačnih arom v elektronskih cigaretah, hkrati pa doseči boljši nadzor in doslednejše sankcioniranje kršitev predpisov zakonodaje. Tudi nevladne organizacije se strinjamo, da bomo v Sloveniji s predlaganimi ukrepi prispevali k boljšemu zdravju ljudi in vzdržnosti zdravstvenega sistema,” je dejal Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter vodja vsebinske mreže NVO varujejo naše zdravje.”

S sprejetjem in izvajanjem predvidenih ukrepov, ki temeljijo na dokazih, želimo v Sloveniji ustvariti varnejše okolje in spodbujati bolj zdrave odločitve s strani posameznikov. Vsi argumenti v prid nesprejetju predlaganih ukrepov nimajo znanstvene podlage in so dokaz, da skuša na odločitve Vlade Republike Slovenije in slovenskega parlamenta ponovno ključno vplivati tobačna industrija, kar se nam zdi nesprejemljivo,” je povedal Matej Košir z Inštituta Utrip in mreže Preventivna platforma.

 

Poziv k prevzemanju odgovornosti pristojnih ministrstev za zaščito generacij otrok in mladostnikov

Odgovorne v postopkih usklajevanja zakona, ministrstva, ki so vključena v razpravo 12. člena ZOUTPI, pozivamo k tehtnemu premisleku. Slednji naj temelji na strokovnosti, strateškem premisleku in moralno-etični odgovornosti, ki jo imajo odločevalci do vseh prebivalcev Slovenije.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo po elektronski pošti na info@noexcuse.si ali telefonu 041 679 756 (Brez izgovora). 

Zahvaljujemo se vam za morebitne objave, prispevke in dodatna vprašanja.

 

Lep pozdrav,

Mia Zupančič, generalna sekretarka Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo 

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

Andrej Martin Vujkovac, predsednik Mednarodne zveze za zdravje mladih – International Youth Health Organization (YHO)

 

»Tobačni zakon bi moral biti še strožji, če želimo v Sloveniji do leta 2040 doseči družbo brez tobaka«

Nevladne organizacije, članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), v celoti podpiramo predlagano novelo tobačnega zakona. Dodatno predlagamo še nekaj strožjih ukrepov, ki ne samo da so pomembni z vidika zdravja, temveč bi ugodno vplivali tudi na doseganje drugih ciljev, kot so npr. »zeleni prehod«, okrevanje po pandemiji, Agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja.

 

Ljubljana, 22. marec 2023 – Konec februarja 2023 je Ministrstvo za zdravje v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU, poleg tega pa v slovenski pravni red prenaša tudi najnovejšo (strožjo) evropsko direktivo glede ogrevanih tobačnih izdelkov.

 

»Nevladne organizacije s področja javnega zdravja se strinjamo z vsemi v noveli zakona predlaganimi rešitvami in ukrepi, zlasti pa s prepovedjo vseh arom (razen tobačnih) tudi v elektronskih cigaretah oziroma ogrevanih tobačnih izdelkih, kot to že velja za cigarete in tobak za zvijanje. Strinjamo se tudi z obveznimi opozorili o škodljivosti kajenja na embalaži za ogrevane tobačne izdelke, prepovedjo kadilnic, uvedbo sistema za odobritev novih proizvodov ter dopolnitvami, ki zaostrujejo nadzor in kazni za kršitelje«, je uvodoma pojasnil Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB).

 

»Kljub dokazano učinkovitim predlogom, pa smo v združenju prepričani, da bomo strategijo družbe brez tobaka do leta 2040 težko dosegli, če država ne bo uvedla še nekaterih dodatnih strožjih ukrepov, za katere vemo, da v nekaterih državah že dobro delujejo«, je povedala Manca Kozlovič z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. In dodala, da bi »zlasti morali razmisliti o določitvi javnih prostorov, kjer kajenje ne bi bilo več dovoljeno. Na primer tam, kjer se zadržujejo otroci, v bližini vrtcev in šol, bolnišnic, zdravstvenih domov, parkov in na športnih površinah, bazenih, plažah, vrtovih gostinskih lokalov ter povsod tam, kjer lahko posledično pride do pasivnega kajenja in hkrati onesnaževanja s cigaretnimi ogorki«. Takšne prostore brez dima (t. i. »smoke-free« prostore) v nekaterih državah namreč že poznajo in ne bi bili v Sloveniji nikakršna novost ali izjema.

 

»Zagotovo je treba pri noveli tobačnega zakona razmišljati širše in v smeri popolne zaščite prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (zlasti otrok, mladostnikov, nekadilcev in kroničnih bolnikov). Smo za popolno prepoved kajenja tudi v vseh prevoznih sredstvih, večstanovanjskih zgradbah in gledaliških predstavah. Podpiramo torej povečevanje števila lokacij in okolij brez tobačnega dima in povezanih izdelkov. Slovenija je namreč uvrščena med države z nepopolno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar slabša našo oceno in učinkovitost politike nadzora nad tobakom«, je povedal Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) ter vodja vsebinske mreže »NVO varujejo naše zdravje«.

 

Dodatno bi bilo treba poiskati načine in določiti ukrepe, s katerimi bi omejili prikazovanje, normalizacijo oziroma oglaševanje tobačnih in povezanih izdelkov na spletu, v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih, ter še posebej razmisliti, kako bi se lahko izognili prikritemu oglaševanju prek vplivnežev. »Med otroki in mladimi so zlasti popularni tako imenovani breznikotinski »vejpi«, na katere bi morali biti posebej pozorni zaradi napačnega prepričanja, da naj bi koristili zdravju in pri odvajanju od kajenja. V resnici otroke in mlade postopoma, dolgoročno navajajo na kajenje tudi tobačnih izdelkov. Potekajo mnoge raziskave o učinkih tovrstnih izdelkov na zdravje, a zgodnje raziskave kažejo, da vejpanje, tudi brez nikotina, ni varna alternativa kajenju cigaret.«, je dodala mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

 

»Dejstvo je, da tobačna politika ni neposredno povezana zgolj z zdravjem, temveč lahko preohlapna zakonodaja vpliva tudi npr. na onesnaževanje okolja, pomanjkanje čiste pitne vode oziroma vode na splošno, ogroža tako imenovani »zeleni prehod« ter uresničevanje Agende 2030 in številnih ciljev trajnostnega razvoja, otežuje okrevanje po pandemiji Covida-19 in še bi lahko naštevali. Odgovornost odločevalcev glede novele zakona je zato ogromna in vsakršno popuščanje interesom tobačne industrije popolnoma nesprejemljivo. Še več, proizvajalcem tobačnih in povezanih izdelkov bi morali po vzoru Španije zapovedati visoka povračila stroškov za ogromno okoljsko škodo, ki jo s svojimi produkti (npr. cigaretnimi ogorki) povzročajo«, je za konec povedal Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«.

 

*****

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

 

Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in daljše vsebinske prispevke!

 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Miha Lovše, član Mreže »NVO varujejo naše zdravje« in podpredsednik SZOTK

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

SPOROČILO ZA JAVNOST: ODZIV NA PRISPEVEK V TEDNIKU Z DNE 20. 2. 2023 NA RTV SLOVENIJA

V ponedeljek, 20. 2. 2023, je oddaja Tednik na TV Slovenija 1 predvajala prispevek o skritem nakupovanju, enem izmed številnih preventivnih programov Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Prispevek zgreši nekatere ključne elemente tega programa, zato želimo pojasniti vlogo mladih, ki so vključeni v njegovo izvajanje, in podati več informacij o Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija nasploh. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija si namreč prizadeva delovati celostno ter v skladu z znanstveno in strokovno literaturo, mladi pa niso zgolj njeni člani, temveč v njej tudi prevzemajo vodilne vloge in sooblikujejo njeno delovanje.

Kot kažejo raziskave (Čož in drugi, 2020; Kamin in Kokole, 2016), vzpostavitev zakona in socialno-marketinški pristopi žal niso dovolj za zmanjševanje prodaje alkoholnih in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ima več kot 93% slovenskih šol (John Hopkins University, 2017) v neposredni bližini prodajalno tobaka, zaradi česar lahko mladi že med šolanjem vzpostavijo življenjske navade, ki predstavljajo veliko tveganje za njihovo zdravje. Razlogov za enostavno dostopanje do teh izdelkov je več, zato znanstvena literatura predlaga raznolike intervencije in strategije za njihovo omejevanje. Eden od potrjeno učinkovitih načinov preprečevanja dostopnosti do teh nevarnih izdelkov je skriti nakup, ki ga uporabljajo tudi v številnih drugih državah po svetu, kot sta Nova Zelandija in ZDA. Program predvideva tudi Zakon o prodaji alkohola, vključen pa je tudi v strategijo za Slovenijo brez tobaka, ki poudarja, da pri njegovem izvajanju “igrajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije s svojimi prostovoljci, zato je treba okrepiti sodelovanje med njimi in pristojnimi ustanovami.” Izvajanje skritega nakupa, ki poteka v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, zmanjšuje uspešnost nakupa za približno 30 % (Čož in drugi, 2020) in tudi v Brez izgovora Slovenija so z intervencijami v preteklih letih že opazili spodbudne rezultate – od leta 2015 do 2022 se je uspešnost nakupa zmanjšala za 43 %. 

“V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija želimo poudariti, da pri svojem delu nikoli ne skušamo zavajati, zato namerno ne izbiramo mladih, ki bi bili videti mlajši, kot so v resnici. Prav tako že vrsto let zagovarjamo uvedbo licenc, ki bi dodatno omejile prodajo problematičnih izdelkov, kot sta tobak in alkohol, mladoletnim. Tudi sam program Skriti nakupi večkrat skušamo izvajati v kombinaciji z ozaveščanjem. Primer tega je komunikacijska intervencija super junak Zakon, ki smo jo izvedli skupaj z Univerzo v Ljubljani. V okviru projekta smo tako mlade kot tudi zaposlene v trgovinah ozaveščali o pomembnosti omejevanja prodaje škodljivih izdelkov. Naš namen nikoli ni škodovanje zaposlenim, temveč kvečjemu ozaveščanje o tem, kako pomembno vlogo imajo v celotnem procesu,” je povedala Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija. Nenazadnje je bilo tovrstno izvajanje nakupov vključeno v Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI, 2017) ter Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA, 2017).

V programu Skriti nakupi so ključni mladoletni mladi, saj brez njihove pomoči takšnega programa ni mogoče izvajati. Kot navaja zakon, je pogoj za sodelovanje vedno soglasje staršev, med izvajanjem programa pa mlade spremljajo polnoletni spremljevalci, ki so sami stari do 29 let. Pred programom se z mladimi mladinski koordinator pogovori o njihovi vlogi in jih pripravi na teren ter vse možne scenarije ob poteku. Kot je že pred leti dejala bivša predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in strokovnjakinja na področju tobaka, Nina Rogelj Peloza, so “za namene izvedbe raziskave v organizaciji veliko časa namenili predvsem pripravi mladoletnih kupcev. Vsem je jasno, da gre za kočljivo pobudo, v okviru katere je bilo treba mladoletne aktiviste izpostaviti nepredvidljivim okoliščinam, ki kdaj tudi niso prijetne. Vsi naši mladoletni aktivisti so pred nakupi pridobili podpis staršev kot strinjanje za sodelovanje v raziskavi, tudi na samem terenu je mladoletnega aktivista vedno spremljala polnoletna oseba, ki je bila v bližini za njihovo varnost.”

V Brez izgovora ne vključujejo mladih, da bi nastopili zgolj kot sredstva za uresničevanje ciljev, ki jih sami z organizacijo ne bi delili. Manca Kozlovič tako še dodatno pojasnjuje: “Smo mladinska organizacija, kar pomeni, da so naši člani stari od 15 do 30 let. Organizacijo vodijo mladi in tudi same aktivnosti pripravljajo mladi, v povezavi z lastnimi željami in pobudami za boljši jutri svojih vrstnikov.” Poziv k sodelovanju pri aktivnostih posredujejo šolam, ki same presodijo, ali bodo novico delile z učenci in dijaki, nato pa se slednji (ob predhodnem soglasju staršev) sami odločijo, ali bodo pri programih sodelovali. Iz programa lahko mlada oseba izstopi kadarkoli.

Eden izmed mladoletnih članov programa je zapisal: “Zaradi resnosti posledic zlorabe alkohola in tobaka med mladimi smo prepričani, da skriti nakupi niso nekakšno ‘tožarjenje’, pač pa dolžnost, ki izhaja iz spoštovanja utemeljenih in legitimnih zakonov, ki ščitijo mlade. Tudi nam se zdi žalostno, da je to potrebno, toda iz prakse vemo, da zgolj zaupanje pri trgovcih ni delovalo. Veliko ali pa vsaj nekaj nas je med mladimi, ki si ne želimo zgolj skomigniti z rameni in celotne odgovornosti preložiti na druge. Sami čutimo potrebo po tem, da smo dejavni in naredimo, kar je v naši moči, za dobrobit svojega neposrednega okolja. Cenimo vsako priložnost, da to naredimo, še bolj pa vse, ki nas pri tem podpirajo. Ključno je, da se vsi zavedajo, da smo v vseh dejavnostih znotraj Brez izgovora prostovoljno in z lastno željo. Tukaj smo, ker želimo prevzeti odgovornost.”

Mia Zupančič, generalna sekretarka Brez izgovora Slovenija, pojasnjuje: “Ne delamo zgolj na področju tobaka in alkohola. To so področja, po katerih nas najbolj poznajo in opazijo, ker je to področje najbolj kočljivo. Delamo tudi na drugih področjih javnega zdravja in okolja. Pri javnem zdravju se osredotočamo na zdrav življenjski slog, kar pomeni, da delujemo tudi na področju duševnega zdravja, krepitve osebnih veščin, kritičnega razmišljanja …” Programi temeljijo na znanstveno in strokovno osnovanem pristopu, mladinskem delu, ki gre onkraj formalnega izobraževanja na področje neformalnega izobraževanja. “Izvajamo interno in eksterno mladinsko delo. Interno mladinsko delo pomeni, da so naši člani vključeni v programe, ki so dolgoročni, skozi katere pridobijo veliko znanja, s katerim lahko sami kritično razmišljajo in se soočajo z vsemi izzivi v mladosti in kasneje v življenju. Eksterno pomeni, da imamo poleg taborov za socialno šibke otroke razvitih več kot 20 programov na različnih področjih – od nasilja pa do komunikacije, vsebinskih področij, nekemičnih zasvojenosti in drugih.” 

Delo Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je bilo prepoznano tudi v tujini, saj so zanj prejeli prestižno nagrado “EU Health Award” Evropske unije ter nagrado Svetovne zdravstvene organizacije ravno na področju skritih nakupov. “S tovrstnimi pobudami želimo nadaljevati tudi v prihodnje, seveda pa si pri tem želimo tudi podpore javnosti. Verjamemo namreč, da imamo kljub morebitnim pomislekom skupen cilj – poskrbeti za boljši jutri mladih,” je še zaključila Mia Zupančič.

Več o nagradah, ki jih je za svoje delo prejela Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, lahko preberete na www.noexcuse.si, dodajamo še grafiko, ki to prikazuje nekoliko bolj nazorno.

 

Kontakt: 

Manca Kozlovič, podpredsednica in mladinska delavka v Brez izgovora Slovenija

Telefonska številka: 041 679 756

Elektronski naslov: manca.kozlovic@noexcuse.si 

 

—

Viri:

Čož S, Kamin T, Atanasova S, Nared D. (2020). Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/06/porocilo_skriti_kupec_noexcuse_29.2.20.pdf

Erickson DJ, Smolenski DJ, Toomey TL, Carlin BP, Wagenaar AC. (2013). Do alcohol compliance checks decrease underage sales at neighboring establishments? J Stud Alcohol Drugs  74:852-8. doi: 10.15288/ jsad.2013.74.852.

Huckle T, Conway K, Casswell S, Pledger M. (2005). Evaluation of a regional community action intervention in New Zealand to improve age checks for young people purchasing alcohol. Health Promot Int.  20:147- 55. doi: 10.1093/heapro/dah610.

John Hopkins University. (2017). Product Display, Advertising, and Promotion around Schools: Technical Report on Tobacco Control at the Point-of-Sale in Five Slovenian Regions. https://old.noexcuse.si/data-si/file/SLO_TTreport.pdf

Kamin T, Kokole D. (2016). Midstream social marketing intervention to influence retailers’ compliance with the minimum legal drinking age. Journal of Social Marketing 6 (2): 104–120.

Montgomery JM, Foley KL, Wolfson M. (2006). Enforcing the minimum drinking age: state, local and agency characteristics associated with compliance checks and Cops in Shops programs. Addiction 101:223-31. doi: 10.1111/j.1360-0443.2006.01328.x.

Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). (2017). Uradni list RS, št. 15/3 in 27/17. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130#

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). (2017). Uradni list RS, št. 9/17 in  29/17. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717

POMAGAJ ZBRATI MILIJON PODPISOV ZA GENERACIJO BREZ TOBAKA

Pričelo se je vseevropsko zbiranje podpisov v sklopu Evropske državljanske pobude ‘’Za okolje brez tobaka in prvo evropsko generacijo brez tobaka do leta 2030’’. 

Mladinska Zveza Brez izgovora Slovenija v sodelovanju s Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), sodeluje pri Evropski državljanski pobudi. Tobak je v družbi še vedno glavni preprečljivi vzrok smrti. Poleg vplivov kajenja na zdravje posameznikov in stroške v javnem zdravstvu, ne smemo pozabiti na industrijo, ki zadnjih 100 let neprestano išče kupce. V zadnjem obdobju je tobačna industrija to storila s številnimi novimi tobačnimi izdelki. Kljub znanju in informiranju, še vedno najde poti do mladih in otrok ter preko različnih marketinških strategij normalizira tobačne izdelke (kajenje, vejpanje, itd.). 

Na pobudo španske organizacije No Fumadores in Evropske mreže za preventivo kajenja (ENSP) so se združile organizacije, ki delujejo na področju zdravja in kajenja. Cilji pobude so: 

 

  1. Spodbujati prvo evropsko generacijo brez tobaka do leta 2028 in odpraviti prodajo tobačnih in nikotinskih izdelkov državljanom, rojenim od leta 2010.
  2. Ustvariti evropsko mrežo plaž in rečnih nabrežij brez tobaka in ogorkov, da bodo ti prostori bolj zdravi in okoljsko trajnostni.
  3. Vzpostaviti evropsko mrežo nacionalnih parkov brez tobaka in ogorkov, da bodo ti parki bolj zdravi ter da bi se zmanjšali kontaminacija in nevarnost požarov.
  4. Razširiti prostore na prostem, kjer ne bo kajenja in vejpanja, zlasti tiste, ki ga obiskujejo mladoletniki (parki, bazeni, športni dogodki in centri, prireditve in terase restavracij).
  5. Odpraviti oglaševanje tobaka in njegovo prisotnost v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih, zlasti s posebnim obravnavanjem prikritega oglaševanja prek vplivnežev in promocijskega prikazovanja izdelkov.
  6. Financirati raziskovalne in razvojne projekte v zvezi z boleznimi, ki jih povzroča uporaba tobaka, da bi izboljšali njihovo prognozo in bi postale ozdravljive.
  7. Kot evropski državljan uveljavi svojo pravico, kot jo opredeljuje ustava EU, da narediš spremembo zase, za svoje ljubljene in za naslednjo generacijo. S podpisom te pobude lahko aktivno prispevaš k zdravemu prebivalstvu, zdravemu okolju in zdravi Evropi.

Več o pobudi si lahko preberete na spletni strani, svoj podpis pa lahko oddate na tej povezavi. Podpisi se zbirajo do konca leta 2023. 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.