Digitalizacija – prava markacija?

O digitalizaciji piše članica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Mia Zupančič.

 

Kaj je digitalizacija?

Digitalizacija je izraz, ki opisuje zelo obsežno področje. Začne se lahko z branjem časopisov na internetu in se ne konča z uporabo pametnih avtomobilov ali televizorjev. Digitalizacija pomeni sprejemanje ali povečanje uporabe digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, ipd. In se tako navezuje na več področij vsakodnevnega življenja.

 

Digitalizacija v vsakdanjem življenju

Od začetka 21. stoletja so na naše življenje vse bolj vplivale različne tehnološke inovacije. Ustavite se za trenutek in preverite, koliko zaslonov vidite okrog sebe. Vse te naprave so začele vplivati na različna področja našega življenja in res je, da so nam marsikaj olajšale, po drugi strani pa so nas začele tudi obremenjevati. Raziskave so pokazale, da je vključitev inovacij v delovno okolje pripomogla k 84-% povečanju dobičkonosnosti podjetij od 70. let 19. stoletja naprej. K temu je v največji meri pripomogla široka uporaba interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov.

Ljudje s temi pripomočki postajamo vedno produktivnejši, kar je za podjetja pozitivna sprememba, za delavce pa lahko postane tudi obremenjujoče. Seveda pa tehnologija ni prisotna le na delovnem mestu, ampak tudi v naših zasebnih življenjih, saj imamo v lasti vedno več različnih pametnih naprav. Težko rečemo, da se po koncu obveznosti, kot sta šola ali služba, zares odklopimo, saj se takrat šele zares priklopimo na množico naprav, ki nam krajšajo prosti čas. Na ta način vsakodnevno prejmemo ogromno količino informacij.

 

Za občutek nekaj statističnih podatkov:

  • Vsak dan je ustvarjenih 2,5 kvintilijona bajtov podatkov. Če bi vse te podatke naložili na Blu-Ray diske, bi jih potrebovali 10 milijonov. Če bi toliko diskov zložili na kup, bi bili visoki kot dva Eifflova stolpa skupaj.
  • 404.444 uporabnikov vsako minuto gleda Netflix. 
  • Na YouTube uporabniki naložijo 300 ur videoposnetkov na minuto. 
  • Vsako sekundo je poslanih 3.026.626 e-poštnih sporočil.
  • Uporabniki Tinderja vsako minuto 990.000-krat podrsajo po zaslonu (v levo ali desno, odvisno od preferenc uporabnika).

Več zanimivih podatkov lahke najdete na spletni strani Internet Live Stats.

 

Znanstveniki so ugotovili, da povprečen človek v današnjem svetu prejme 74 GB informacij na dan (prek televizije, interneta, oglasnih plakatov ipd.). Pred samo 500 leti bi visoko izobražen človek 74 GB informacij prejel v celotnem življenju!

Ti podatki kažejo na to, da ni čudno, da nas novodobna tehnologija v vsakodnevnem življenju tudi obremenjuje. Glede na to, da se omenjene številke vsako leto še zvišujejo, bo v prihodnosti verjetno prišlo do preloma, ko bo potrebno na tem področju nekaj spremeniti.

 

Prednosti in slabosti digitalizacije v vsakodnevnem življenju

Seveda pa nam digitalizacija prinaša veliko dobrega in upravičeno si življenja brez digitalne tehnologije skorajda ne moremo predstavljati, saj nam je marsikaj omogočila ali olajšala. Nekaj področij, na katerih je digitalizacija prinesla opazne prednosti:

  1. Socialna povezanost – s pomočjo digitalne tehnologije smo lažje povezani s prijatelji in družino, ne glede na to, kje se nahajamo. Lažje delamo na daljavo in smo kljub temu povezani s sodelavci. Velik del digitalne tehnologije je bil ustvarjen z namenom povezovanja, kot npr. družbena omrežja.
  2. Hitrost komunikacije – internet z izboljševanjem tehnologije postaja vedno hitrejši, kar omogoča prenos večje količine informacij v krajšem času, tradicionalni načini komunikacije pa za to potrebujejo mnogo več časa.
  3. Priložnosti za učenje – prek interneta lahko enostavno in hitro dostopamo do ogromne količine novih informacij in tako pridobivamo znanje, enostavnejša komunikacija pa prinaša tudi povezovanje s strokovnjaki, do katerih ljudje v preteklosti zaradi fizične razdalje niso imeli dostopa.
  4. Avtomatizacija – veliko naprav danes uporablja digitalno tehnologijo, nekatere pa niti ne potrebujejo človeka, ki jih upravlja. To pomeni, da so delavci razbremenjeni in lahko opravljajo manj ponavljajoče se in bolj zanimive delovne naloge, prav tako pa pametne naprave omogočajo standardizacijo in hitrejše opravljanje dela. Prav tako se je na ta način omogočilo manj posredništva, saj lahko posamezniki mnogo opravil opravijo sami, brez pomoči delavcev.

 

Seveda pa poleg prednosti obstajajo tudi slabosti digitalizacije, ki jih je ravno toliko kot prednosti (če ne včasih še več):

  1. Varnost podatkov – digitalna tehnologija omogoča shranjevanje velikih količin informacij, med katere sodijo tudi osebni podatki o ljudeh, organizacijah ipd., za katere je zelo pomembno, da se jih shranjuje varno, vdor vanje pa lahko prinese veliko težav.
  2. Pomisleki glede zasebnosti – vse težje je ohranjati zasebno življenje zares zasebno, saj je na spletu dostopnih veliko informacij o nas, tudi takšnih, ki jih objavljajo druge organizacije ali posamezniki, ne mi sami.
  3. Težave s socialnimi stiki –ljudje se z drugimi vedno pogosteje povezujejo prek digitalne tehnologije, ne v živo, raziskave pa so pokazale, da še posebej mladi raje uporabljajo družbena omrežja kot pa pogovore v živo. Vse to ima na nas negativne vplive, ki pa jih znanstveniki šele raziskujejo in tako ne moremo vedeti, kakšne dolgoročne posledice to prinaša.
  4. Delovna preobremenitev – zaradi nenehne dosegljivosti prek digitalne tehnologije ljudje redko v celoti niso dosegljivi za sodelavce ali nadrejene, kar veča njihovo obremenjenost, zaradi povečane produktivnosti, ki jo prinaša digitalna tehnologija, pa se od delavcev pričakuje vedno več.
  5. Manipulacija z digitalnimi mediji in lažne informacije – zaradi enostavnega urejanja podatkov in informacij, med katere sodijo tudi fotografije in videoposnetki, je težko prepoznati, katere informacije so resnične in katere ne, kar je lahko nevarno orodje za manipulacijo množic.
  6. Plagiatorstvo in avtorske pravice – zaradi lažjega podvajanja informacij, velike količline informacij, dostopnih na spletu, in razširjenosti spleta je kopije in plagiate vedno težje odkriti, kar vpliva na ustvarjalce vsebin, ki niso prepoznani kot avtorji, pa tudi učence, ki zaradi kopiranja tujih del pridobijo manj znanja..
  7. Zasvojenost – v današnjem času je zasvojenost z novodobno tehnologijo zaradi večje dostopnosti vedno pogostejša.

 

Vse prednosti in slabosti kažejo na to, da je digitalna tehnologija lahko dvorezen meč, če je ne uporabljamo zavestno in o njej kritično razmišljamo. Seveda je pred nami prihodnost, katere pomemben del bo tehnologija in se ji ne bomo mogli izogniti, a pomembno je tudi, da se zavedamo, da ne prinaša le dobrih posledic, temveč tudi negotove ali celo negativne. Vsak posameznik mora biti pozoren, da tehnologijo uporablja z glavno in na zdrav način, seveda pa brez sistemskih ukrepov in sprememb v družbi ne bo šlo.

 

Viri:

Zakaj so družbena omrežja tako zasvojljiva? (Nagrajevalni sistem)

Raziskave iz 2022 kažejo, da v Sloveniji več kot 21% mladih, starih od 15 do 19 let, na spletu preživi več kot 4 ure na dan.[1] Velik del tega časa predstavljajo socialna omrežja, zato se je pomembno vprašati, kaj jih dela tako zasvojljiva?

 

Plačamo s svojim časom

Socialne platforme, kot sta Instagram ali TikTok, so za uporabo brezplačne. To seveda drži le za povprečnega uporabnika, saj so glavna ciljna skupina družbenih omrežij ravno oglaševalci, ki jim plačajo v zameno za pozornost njihovih uporabnikov.

Več časa kot uporabnik preživi na družbenem omrežju, večja je možnost, da se mu prikažejo oglasi. Enak mehanizem velja za druge aplikacije, kot so YouTube, Twitter ali Facebook. To pomeni, da za uporabo družbenih omrežij v resnici ”plačujemo” s svojim časom – ko jih uporabljamo, se nam prikazujejo oglasi, od katerih omrežje služi. Poleg tega zanje »plačujemo« tudi z informacijami, ki jih delimo z omrežjem. Cilj vsakega družbenega omrežja je vedno, da na njem preživimo čim več časa.

 

Nagrajevalni sistem: trik, sposojen iz kazinojev

Družbena omrežja uporabljajo trik, ki povzroča, da na njem preživimo več časa ali nas celo zasvoji. Ta trik je podoben tistemu, ki je uporabljen v kazinojih in na igralnih avtomatih. Če podrsamo navzdol po ekranu na telefonu, ko uporabljamo družbeno omrežje, je to podobno temu, ko potegnemo ročico na igralnem avtomatu.

Po psihologiji gre pri rabi družbenih omrežij za teorijo okrepitve, natančneje za shemo variabilnega intervala. Gre za sistem, kjer uporabnik prejme nagrado v nerednih intervalih. Posameznik nagrade ne prejme vsakič, ko opravi želeno dejanje (podrsa po ekranu) ali po nekem vnaprej določenem, rednem urniku, ampak v na videz naključnih intervalih.

Pri oblikovanju mobilnih aplikacij in družbenih medijev lahko variabilna okrepitev prevzame obliko nagrad, dostavljenih po urniku, ki se zdi uporabnikom naključen, vendar je zasnovan tako, da jih zadrži aktivne dlje časa. Na primer: “všečki” se lahko “naključno” pojavijo ravno takrat, ko algoritem ugotovi, da bo uporabnik verjetno zapustil Instagram. Prek svojih algoritmov lahko Facebook zazna, kdaj je uporabnik verjetno negotov in dostavi instanten dvig samozavesti v obliki všečkov.

Igralništvo in internetne zasvojenosti delujejo na enak način: posameznik prejema ravno dovolj nagrad (kot so dobitki, všečki ali zabava) v dovolj rednih intervalih, da ga spodbudi k nadaljevanju uporabe. Uporabnik upa, da bo videl nekaj zabavnega (nagrado), ko bo podrsal po ekranu, a je ta nagrada nepredvidljiva. To povzroči, da se uporabnik vrača vedno znova – podobno pa delujejo tudi kemične zasvojenosti (npr. od tobaka ali alkohola).

 

Dopamin in nagrajevalni sistem

To hrepenenje po ponovni uporabi spletnih vsebin je povezano z biološkim mehanizmom,  ki nagrajuje vedenjske vzorce, povezane z zadovoljevanjem osnovnih telesnih potreb in občutkom ugodja – to imenujemo možganski sistem za nagrajevanje. Gre za biološki mehanizem, ki se je razvil tekom  evolucije in služi selekcioniranju ter vzdrževanju vedenjskih vzorcev, povezanih z ohranjanjem določene vrste oziroma posameznika.

Mehanizem nagrajuje vedenjske vzorce, ki zadovoljijo osnovne telesne potrebe in vedenjske vzorce, ki ohranijo vrsto, z vzbujanjem ugodjasprošča se hormon dopamin. Ugodje motivira žival oziroma človeka k  ponavljanju določenega vedenja.

Spletne  aktivnosti nam prinašajo močno ugodje in to ugodje motivira osebo k ponovni uporabi platform ali aplikacij, ki prinašajo to ugodje. Pri zasvojenosti s  spletnimi vsebinami se tako v možganih ujamemo v zanko nagrajevalnega kroga. Potrebujemo vse več te “droge”, da dosežemo isti užitek, hkrati pa stvari, ki so nam včasih prinašale prijetne trenutke oziroma zadoščenje, tega več ne  prinašajo.

 

Viri