Predlog novele Kazenskega zakonika je bil neprimeren tudi z vidika varovanja javnega zdravja

Novembra 2021 je skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem Plementitim predlagala spremembe kazenskega zakonika (KZ-1). Dvome o pravni ustreznosti predloga novele je izrazila vsa relevantna stroka, prav tako je bila sila vprašljiva izbira skrajšanega postopka, saj skrajšani postopek krni možnost javne razprave o predlogu. Vse to vpliva na že tako nizko zaupanje javnosti v Državni zbor, smo januarja 2022 opozorili v Transparency International Slovenia (TI Slovenia).

Ob spornosti izbire samega postopka sprejemanja zakona, smo problematizirali tudi to, da je po naši oceni predlog kršil znaten del določil Resolucije o normativni dejavnosti.[1] Obrazložitev predloga je bila pomanjkljiva, neustrezna in mestoma nekoherentna. Izpostavili smo popolno odsotnost presoje posledic predloga.

Po predlogu naj kazenski pregon ne bi bil več mogoč po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka; oziroma pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let, kar predstavlja znaten odmik od trenutno veljavnih zastaralnih rokov, ki so določeni v 90. čl. KZ-1.[2]

Če poenostavimo: to pomeni, da po poteku predlaganih rokov, osumljenca oziroma obtoženca ne bi bilo več mogoče kazensko preganjati. Predlagane spremembe so bile še posebej težavne v primeru najtežjih kaznivih dejanj, za katere so zagrožena višje kazni, saj je dolžina zastaralnih rokov odvisna od zagrožene kazni. To pomeni, da mora za zastaranje težjih preteči daljši oziroma za zastaranje lažjih kaznivih dejanj krajši čas.[3] Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva bi se tako v praksi nekateri zastaralni roki lahko znižali celo iz trideset na sedem ali zgolj na dve leti.[4]

Zaradi vsebine predloga in več kritičnih odzivov v javnosti smo na predlog postali pozorni tudi v TI Slovenia. V luči projekta Brez izgovora 2020 – 2022, ki se izvaja pod okriljem Mladinske zveze Brez izgovora, smo ocenili, da so predlagane spremembe kazenske zakonodaje lahko problematične tudi z vidika varovanja javnega zdravja oziroma zasvojenosti, zlasti v povezavi s kaznivimi dejanji zoper človekovo zdravje, med katera sodijo tudi dejanja s področja prepovedanih drog. Na primer: kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1) in omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1); kot tudi druga kazniva dejanja, na primer organiziranje denarnih verig, nedovoljeno prirejanje iger na srečo in nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1).

Zaradi opisanih pomanjkljivosti samega besedila predloga in z njim povezanimi okoliščin, kot tudi negativnih posledic, ki se dotikajo javega zdravja, smo v TI Slovenia začeli izvajati  zagovorniške dejavnosti s ciljem vplivati na poslance in poslanke DZ, da predloga zakona ne sprejmejo. Pred glasovanjem o predlogu smo na poslanske skupine naslovili poziv poslancem naj sporen predlog zavrnejo. Poziv lahko preberete tu, objavljen je tudi na spletni strani Državnega zbora kot stališče enega od deležnikov postopka.

Poslanci in poslanke Državnega zbora so naposled ob koncu januarja 2022 izglasovali umik predloga zakona, s čimer se je ta poskus spremembe KZ končal.

 

[1] Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5516.

[2] Predlog zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika po skrajšanem postopku sprejet na matičnem odboru (dopolnjeno). Dostopno na: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/22289

[3] Mnenje zakonodajno pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona o dopolnitvi Kazenskega postopka (KZ-1J) skrajšan postopek, EPA 2240-VIII, str. 1. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e2fa0c5bf3d354e06e4154dbb5e680c4920ffed9a394ce98c0db41932a1dfe8b

[4] Mnenje Vrhovnega državnega tožilstva glede predloga o dopolnitvi Kazenskega zakonika, 1. 12. 2021. Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/c316d9c5a617fa734a32193fc9a9e4ceca9ca840bb830baed23df149725225a2