Oznaka: javno zdravje

Sporočilo za javnost: »Za alkohol se odpirajo vrata šol, za stroko pa zapirajo vrata parlamenta.

Dve platformi nevladnih ogranizacij pozivata k ohranitvi varnih šolskih okolij in opozarjata na izključevanje strokovne civilne družbe iz parlamentarne obravnave ZOPA-B.

Ljubljana, 2. novembra 2026 – Vsak otrok si zasluži odraščati v varnem in spodbudnem okolju, kjer lahko razvija svoje talente, sklepa prijateljstva in se od odraslih uči dobrih zgledov. Šole so veliko več kot zgolj prostori za pouk. Tudi popoldne in zvečer povezujejo otroke, družine, športnike, kulturnike, prostovoljce in lokalne skupnosti. Za nekatere otroke, ki doma doživljajo različne stiske, pa so lahko eden redkih prostorov varnosti, stabilnosti in zaupanja.

 

Prav takšne šole želimo ohraniti in krepiti.

 

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani sta Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti skupaj pozvala k ohranitvi veljavnih omejitev prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Predlagana novela Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki jo bo 3. novembra obravnaval Odbor Državnega zbora za zdravje RS, bi odprla vrata prodaji in ponudbi alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Predlagana izjema ne bi bila pogojena z odsotnostjo otrok in mladostnikov ter ne bi bila omejena zgolj na prireditve v manjših krajih, temveč bi veljala za celotno Slovenijo.

 

Šola mora ostati prostor dobrega zgleda – tudi po pouku

»Šola ni zgolj prostor, v katerem otrokom posredujemo znanje. Je tudi okolje, v katerem oblikujejo vrednote, navade in predstave o tem, kaj je v družbi običajno. Sodobna preventiva pomeni ustvarjanje pogojev, v katerih so zdrave odločitve lažje in bolj dosegljive. Če v šolskih prostorih omogočamo prodajo in ponudbo alkohola, hkrati pa otroke učimo zdravega življenjskega sloga, jim pošiljamo protislovno sporočilo. Takšna sprememba pomeni korak v napačno smer,« opozarja Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip«.

Otroci in mladostniki se učijo tudi na podlagi dobrih in slabih zgledov odraslih. Šolsko okolje naj zato spodbuja druženje, šport, ustvarjalnost, prijateljstvo in praznovanje, pri katerem alkohol nima mesta.

»Šola ni zgolj stavba, temveč vzgojno-izobraževalna institucija, ki mora biti zgled vrednot, kot so zdravje, varnost in odgovornost, tudi takrat, ko se pouk konča. Te vrednote niso samo lepe besede, temveč so tudi del temeljnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Odrasli smo odgovorni, da za mlade ustvarjamo varno okolje in preprečujemo normalizacijo uživanja alkohola s svojim zgledom. Zato pomanjkanje prostorov za dogodke ne sme biti razlog za rahljanje zakonodaje, ki varuje zdravje otrok in mladih,« poudarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Preventiva potrebuje zdrava okolja in dosledno zakonodajo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med pomembne dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike uvršča omejevanje fizične dostopnosti alkohola, vključno z urejanjem prodajnih mest. Po podatkih NIJZ je leta 2024 v Sloveniji zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, umrlo 842 ljudi, kar pomeni več kot dve smrti dnevno.

»Zdravo odraščanje je skupna odgovornost družin, šol, lokalnih skupnosti in države. Ohranjanje zaščitnih pravil v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je pomemben del odgovorne preventive. Šole morajo ostati okolja, ki dosledno podpirajo zdravje in dobrobit otrok ter mladostnikov,« poudarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Na zdravje namreč ne vplivajo le odločitve posameznika, temveč tudi okolje, v katerem živimo, in družbene norme, ki oblikujejo posameznikovo vedenje. Otroci imajo pravico do zdravja in zdravega razvoja, odrasli pa odgovornost, da ustvarjamo okolje, ki te pravice podpirajo. Zato učinkovita preventiva ne pomeni zgolj ozaveščanja o tveganjih, ampak tudi ohranjanje zaščitnih ukrepov in ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdravo življenje.

Na protislovje med preventivnimi sporočili in širjenjem dostopnosti alkohola opozarjajo tudi organizacije, ki neposredno delajo z mladimi, osebami z izkušnjo zasvojenosti in njihovimi družinami.

»Pri delu z mladimi govorimo o zdravih odločitvah in tveganjih zaradi alkohola. V praksi pa vidimo, kako močno na vedenje vpliva okolje, v katerem živimo. Če dopoldne v šoli izvajamo preventivne delavnice, zvečer pa v istih prostorih prodajamo ali ponujamo alkohol, ustvarjamo dvojno sporočilo. Zdrava izbira potrebuje okolje, ki jo omogoča,« poudarja Anita Demetrov iz Društva UP, ki zastopa Zvezo nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.

Na novinarski konferenci je svojo osebno izkušnjo predstavil tudi Luka Plavčak iz Zavoda VOZIM, ki se je kot študent poškodoval ob skoku v vodo pod vplivom alkohola. Njegova zgodba opozarja, kako lahko alkohol vpliva na presojo in odločitve ter kako pomembno je mladim omogočati varnejša in bolj podporna okolja.

 

Zaskrbljujoča izključitev nevladnih organizacij iz parlamentarne razprave

Obe nevladniški platformi izražata tudi resno zaskrbljenost zaradi načina obravnave ZOPA-B. Med prvotno vabljenimi na sejo Odbora za zdravje ni strokovnih nevladnih organizacij s področja preventive in javnega zdravja. Članice ZKNB so jasno zaprosile za možnost sodelovanja, vendar so prejele odgovor, da Odbor kroga vabljenih ne bo širil in da lahko svoje stališče posredujejo zgolj pisno.

»V vseh letih našega javnozdravstvenega zagovorništva smo lahko strokovna stališča praviloma predstavljali tudi neposredno na parlamentarnih odborih. Tokrat je bila ta možnost zavrnjena. Skrbi nas, da o zakonodaji, ki neposredno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov, ne bo omogočena neposredna razprava s predstavniki strokovne civilne družbe. Kakovostna zakonodaja nastaja skozi odprt dialog, tudi s tistimi, ki opozarjajo na pomanjkljivosti predlaganih rešitev,« poudarja Matej Košir.

Obe platformi zato Državni zbor RS pozivata, naj zagotovi vključujočo, pregledno in strokovno utemeljeno zakonodajno obravnavo.

 

Lokalna društva potrebujejo podporo, šole pa zaščito

Nevladne organizacije podpirajo bogato kulturno, športno, dobrodelno in društveno življenje lokalnih skupnosti. Prireditve lahko v šolskih prostorih potekajo že po veljavni zakonodaji. Predlagana sprememba se nanaša na prodajo in ponudbo alkohola, ne na samo možnost organizacije dogodkov.

Lokalna društva potrebujejo ustrezne prostore, podporo občin in vzdržne možnosti financiranja. Takšne rešitve lahko razvijamo ob ohranjanju zaščitnih pravil v šolskem okolju.

 

Skupni poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ter Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti Odbor Državnega zbora za zdravje RS pozivata, naj predlagane spremembe ZOPA-B ne podpre ter ohrani veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

Obenem pozivata k učinkovitejši podpori lokalnim društvom, doslednemu izvajanju obstoječih pravil in nadaljnji krepitvi preventive, ki otrokom in mladostnikom zagotavlja zdrava, varna in spodbudna okolja.

 

Šola je več kot stavba. Je zgled za življenje. Naj takšna ostane tudi po zadnjem šolskem zvoncu.

 

O sodelujočih platformah

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) povezuje nevladne organizacije na področju preventive, promocije zdravja in zagovorništva učinkovitih javnozdravstvenih politik.

Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti povezuje organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja zasvojenosti, pomoči ljudem z izkušnjo zasvojenosti in podpore njihovim družinam.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@sncda.si ali telefona (031) 880-520 (Matej Košir). 

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar
Predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB)

 

Andrej Miklavčič
Predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti

SPOROČILO ZA JAVNOST: Šola je več kot le stavba. Je zgled za življenje.

Pred obravnavo predloga novele Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B) v Državnem zboru RS nevladne organizacije pozivajo k ohranitvi šol kot prostora zdravega odraščanja, dobrega zgleda in povezovanja skupnosti.

Ljubljana, 14. oktobra 2026 – Šole so srce številnih slovenskih skupnosti. Otroci se v njih učijo, razvijajo svoje talente, sklepajo prijateljstva in oblikujejo življenjske navade. Tudi popoldne in zvečer ostajajo varen prostor, kjer se otroci skupaj s starši, prijatelji, športnimi trenerji, kulturniki in prostovoljci srečujejo na prireditvah, praznovanjih in drugih skupnih dejavnostih. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) želimo, da šole tudi po zadnjem šolskem zvoncu ostanejo prostor, ki otrokom
daje dober zgled. Zato nasprotujemo predlagani spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki bi odpravila dosedanjo zaščitno omejitev in odprla vrata prodaji ter ponudbi alkohola na družinskih in skupnostnih prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

Odbor Državnega zbora RS za zdravje bo predlog obravnaval 3. novembra 2026. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki ZKNB in njegovih članic ter poslankam in poslancem predstavili strokovne argumente za ohranitev veljavne ureditve.

 

Šolski prostori naj povezujejo generacije in dajejo dober zgled otrokom

Šolski prostori imajo pomembno vlogo pri povezovanju lokalnih skupnosti. V njih že vrsto let potekajo številne kulturne, športne, dobrodelne in druge prireditve, na katerih se srečujejo otroci, starši, prostovoljni gasilci, kulturniki, športniki in drugi prebivalci. Zlasti v manjših krajih so šolske telovadnice in dvorane dragoceni prostori druženja, sodelovanja in medgeneracijskega
povezovanja.

Prav zato je pomembno, da ostanejo okolja, v katerih odrasli otrokom s svojim ravnanjem kažejo, da lahko skupaj praznujemo, se veselimo in ohranjamo tradicijo tudi brez prodaje alkohola. Dosedanja ureditev je takšno zaščito šolskega prostora zagotavljala z dobrim razlogom: otrokom in mladostnikom sporoča, da alkohol ni nujen del druženja in praznovanja.

»Šola je veliko več kot prostor, kjer poteka pouk. Je prostor, v katerem otroci spoznavajo vrednote, razvijajo navade in opazujejo ravnanje odraslih. Želimo si šol, polnih druženja, veselja, kulturnih in športnih dogodkov ter bogatih lokalnih tradicij. Takšno varno okolje otrokom daje pomemben zgled sodelovanja, povezanosti in odgovornosti. Zato je prav, da ohranimo zaščitna pravila, ki pomagajo ustvarjati zdravo in spodbudno okolje za otroke in mladostnike,« poudarja Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predlagana izjema ne bi bila vezana na odsotnost otrok in mladostnikov na prireditvah, temveč zgolj na čas, ko se vzgojno-izobraževalna dejavnost ne izvaja. Ne gre torej le za vprašanje organizacije posameznih dogodkov, temveč za širše sporočilo o družbeni vlogi alkohola ter vrednotah in zgledih, ki jih odrasli prenašamo na mlajše generacije.

»Otroci in mladi ne odraščajo samo ob tem, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem ob tem, kar počnemo in kakšno okolje s tem ustvarjamo. Pomembno je, da jim pokažemo, da lahko s prijatelji preživljamo lepe trenutke, uživamo v dobri hrani, se veselimo in praznujemo vse lepe stvari, ki jih prinaša življenje, tudi brez alkohola. Šola je eden najpomembnejših prostorov, kjer jim lahko odrasli dajemo takšen zgled – tudi takrat, ko se pouk konča,« opozarja Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

 

Večja dostopnost alkohola pomeni več tveganj

Slovenija se še vedno sooča z velikimi zdravstvenimi, socialnimi in ekonomskimi bremeni zaradi rabe alkohola. Posledice ne prizadenejo le posameznikov, ki pijejo alkohol, temveč tudi njihove družine in širšo skupnost, kar se kaže v prometnih nesrečah, nasilju, poškodbah in prezgodnjih smrtih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2024 zaradi alkoholu neposredno
pripisljivih vzrokov umrlo 842 prebivalcev Slovenije. (NIJZ, 2024)

»Vsak starš si želi, da bi se njegov otrok po športni prireditvi, praznovanju ali večernem druženju varno vrnil domov. Vsi si želimo varnih cest in skupnosti, v katerih lahko otroci in mladi brezskrbno odraščajo. K temu pomembno prispevajo jasna pravila, odgovorno ravnanje odraslih in okolja, ki podpirajo zdrave odločitve. Ohranjanje omejitev dostopnosti alkohola je pomemben del teh prizadevanj,« dodaja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Mednarodni znanstveni dokazi kažejo, da so omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, učinkovite omejitve njegovega oglaševanja ter preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola med pomembnimi ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic. Slovenija bi zato morala obstoječe zaščitne ukrepe ohranjati in jih tam, kjer je to strokovno utemeljeno, dodatno okrepiti.

»Če želimo resnično učinkovito preventivo, moramo ustvarjati pogoje, v katerih so zdrave odločitve lažje in dostopnejše. Otroci in mladi potrebujejo dober zgled, starši podporo, šole pa okolje, ki spodbuja zdravo odraščanje. Z ohranjanjem učinkovitih zaščitnih ukrepov oblikujemo skupnosti, v katerih imajo otroci in mladi več možnosti za zdravo, kakovostno in varno življenje,« poudarja Matej Košir, direktor Inštituta UTRIP in vodja mreže »Preventivna platforma«.

V ZKNB podpiramo razvoj alkoholne politike, ki temelji na znanstvenih dokazih, zaščiti otrok in mladostnikov ter kakovostni preventivi v družinah, šolah in lokalnih skupnostih. Prizadevamo si za Slovenijo, v kateri imajo otroci čim več priložnosti za zdravo odraščanje, družine prostor za povezovanje, lokalne skupnosti pa možnosti za bogato kulturno, športno in družabno življenje. Ohranjanje in krepitev učinkovitih zaščitnih ukrepov sta pomembna koraka k takšni prihodnosti.

»Želimo Slovenijo, v kateri bodo lahko otroci odraščali v zdravem okolju, družine imele ustrezno podporo in mladi čim več možnosti za kakovostno življenje. Za to potrebujemo dosledno in učinkovito preventivno politiko, ki bo zmanjševala izpostavljenost dejavnikom tveganja in dolgoročno izboljševala zdravje vseh prebivalcev,« zaključuje Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

Poziv poslankam in poslancem

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) poziva poslanke in poslance, naj na obravnavi ZOPA-B 3. novembra 2026 ohranijo veljavno prepoved prodaje in ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Obenem podpiramo rešitve, ki bodo lokalnim društvom, športnim in kulturnim organizacijam ter drugim pobudnikom omogočale nadaljnje kakovostno delo in organizacijo prireditev v šolskih prostorih. Tako bomo skupaj ohranjali šole kot središča druženja, sodelovanja, dobrega zgleda in zdravega odraščanja.

 

Šole naj ostanejo varen prostor z dobrim zgledom. Otroci in mladi si zaslužijo
zdravo in varno prihodnost.

 

Za dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo na elektronskem naslovu info@sncda.si ali telefonski številki 031 880 520 (Matej Košir).

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM

 

NIJZ, Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2024, dostopno 10. 10. 2026 na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/3.3_Raba-alkohola_2024_Z-1.pdf

Kaj bi bolniki z nenehnimi zlomi in bolečinami želeli vedeti v mladosti?

Avtorica: Lara Krajnc, študentka prehranskega svetovanja – dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem

Lepa starost – igra z vnuki, vrtnarjenje, prirejanje družinske večerje, izleti s prijatelji, pohodi, pikniki s športnimi igrami, ples na veselici.

 

Si želiš kaj takšnega, ko pomisliš nase čez 40 do 50 let?

 

Morda se vse to zdi zelo oddaljeno in ne pomembno, pa vendar, prav zdaj imaš moč, da poskrbiš za temelj takšnega življenja – zdrave kosti.

 

V letošnjem poletju sem sodelovala pri študentskem projektu o trenutnih izzivih na področju obravnave osteoporoze. Jaz in ostale študentke smo bile v stiku s številnimi bolniki in zdravstvenimi delavci, ki se srečujejo z boleznijo. Kar smo ugotovile in spoznale skozi projekt me je navdihnilo, da napišem članek in znanje delim s čim več mladimi.

Kaj je osteoporoza, kakšno povezavo ima z zgoraj opisanim življenjem in zakaj je pomembno, da o njej razmišljamo že v mladosti?

Osteoporoza je bolezen, pri kateri pride do zmanjšane kostne gostote. To pomeni, da so kosti lomljive oz. krhke in s tem podvržene zlomom. Hkrati zdravljenje osteoporotičnega zloma velikokrat zahteva operativni poseg ter uporabo opornic. Bolezen žal ni ozdravljiva, je pa mogoče s pravilno prehrano, gibanjem in zdravljenjem stanje izboljšati.

V praksi življenje z osteoporozo pomeni:

  • Zlomi kosti, brez velike obremenitve. Izguba ravnotežja pomeni padec, ta pa v večini primerov zlom. Velikokrat so to zlomi kolkov, vretenc, reber.
  • Za zlom ni nujno potreben padec, pri hudi osteoporozi lahko do zloma pride že zaradi naslanjanja, prepogiba ali celo objema bližnjega.
  • Bolečine pri okrevanju od zlomov – zlom reber na primer pomeni bolečino ob vsakem vdihu, še posebej pri kašljanju.
  • Manjša svoboda in mobilnost, odvisnost od pomoči bližnjih, posebej v času okrevanja od zloma.
  • Življenje v strahu pred padci in zlomi privede do strahu pred aktivnostjo, športom, gibanjem, kar lahko povzroči tudi več družbene izolacije. Po eni strani veš, da le vadba za moč in skoki krepijo kostnino, po drugi pa te je na smrt strah, da bi s tem doživel ponovni zlom.
  • Preurejanje domačega okolja v izogib zlomom. Odmikanje preprog, zaves, zdrsnih površin, uvedba oprijemal, palic, čevljev z nedrsečim podplatom, in ostalih ukrepov za čim bolj varno okolje in najmanj možnosti za zdrs.
  • Ukrivljenost hrbtenice, upad telesne višine, ob hudi osteoporozi tudi 10 cm v nekaj letih.

Skozi projekt sem spoznala, da je življenje z osteoporozo precej oteženo in da je ob redni prisotnosti zlomov, opornic ter vsakodnevnem strahu pred padci vsekakor manj možnosti za starost, kakršno opisujem zgoraj.

Lahko se vprašaš ali je to res nekaj, čemur bi v svojih mladostniških letih posvečal/a pozornost – na to lahko odgovorijo bolniki, ki so sodelovali pri našem projektu: JE!

Tekom pogovorov je marsikateri bolnik omenil, da si želi, da bi v mladosti bil obveščen o vsem, kar bi lahko izboljšalo njegovo kostno gostoto. Da se temelj zdravih kosti gradi že od mladih let, so potrdili tudi zdravstveni delavci ter znanstveni članki. Gre za to, da se kostnina gradi, ko odraščamo in vrhunec doseže okoli 25. leta pri ženskah in 30. leta pri moških. V mladosti gradimo temelj, kasneje pa je naša naloga, da ga čim bolje ohranjamo.

Torej: iz srca bolnikov, ki trpijo za osteoporozo, iz let izkušenj zdravstvenih delavcev, ki se z boleznijo srečujejo in iz vidika znanosti: čas za ukrepanje je zdaj!

Za zdravje kosti so pomembni trije stebri: prehrana, gibanje in življenjski slog.

Na kaj je dobro biti pozoren, da si v mladosti zgradiš kakovostne kosti in poskrbiš za svoje kostno zdravje?

Odgovor na to lahko razdelimo v tri stebre – prehrano, gibanje ter življenjski slog oz. vsakodnevne navade in razvade.

Pri prehrani je ključno, da je raznolika in pokrije vse potrebe po hranilih ter energiji. Hranili, ki ju najbolj povezujemo z zdravjem kosti sta kalcij in vitamin D, so pa za zdravje kosti pomembni tudi drugi vitamini in minerali. Predvsem je pomembno pravilno ravnovesje hranil, ki ga lahko poruši tako premalo kot preveč kateregakoli hranila. Dopolnjevanje s prehranskimi dopolnili je zaradi tega lahko zelo problematično. Iz tega vidika, raje poskrbi, da je v vsakem obroku prisotna raznolika zelenjava in/ali sadje, ter, da v prehrano vključuješ stročnice, žita, oreščke, mlečne izdelke in meso. Pomembno je tudi, da se izogibaš velikim vnosom soli in visoko predelanih živil.

Izogibaj se različnim dietam in postenju. Problematika prenizkega vnosa hrane je v tem, da ko telesu ne zagotovimo vseh hranil, ki jih za delovanje potrebuje, jih začne zagotavljati samo – z razgradnjo zalog. Ker telo potrebuje veliko različnih snovi, ne le maščobe, ne bo razgradilo samo maščobnega tkiva, temveč tudi ostala tkiva. Namesto rasti, razvoja, regeneracije in ostalih funkcij, se bo osredotočilo zgolj na preživetje. Kosti ne bo več gradilo, ampak jih celo začelo razgrajevati. Zaradi tega motnje hranjenja predstavljajo tveganje za nastop osteoporoze. Še posebej problematična je anoreksija oz. med. anorexia nervosa – bolezen, povezana s stradanjem in podhranjenostjo, za katero je značilno, da telo dobiva bistveno premalo hrane za njegovo delovanje. Tekom projekta smo sodelovali s 26 letnim dekletom, ki je imelo osteoporozo, v preteklosti pa je trpelo za anorexio nervoso.

Med dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze spadata tudi uporaba tobačnih izdelkov in prekomerno uživanje alkohola. Sicer je dejavnikov tveganja več, ampak nad tema dvema dejavnikoma imaš popoln nadzor – za začetek ju lahko poskusiš omejiti (manj pogosta uporaba lahko zmanjša tveganje), še bolje pa, če se jima v celoti odrečeš.

Za kostno gostoto je zelo pomembno tudi gibanje. Predstavlja namreč obremenitev kosti, zaradi katere telo kost ojača – da bo v prihodnje bolj pripravljena na podobno obremenitev. Brez gibanja se tako kostna gostota ne more izboljšati.

Za jačanje kosti je nujna vadba z obremenitvijo – to pomeni dvigovanje uteži ali vadba z lastno telesno težo. Če ti to ne leži, lahko npr. svojim pohodom, sprehodom ali teku dodaš obtežilni jopič za dodatno obremenitev.

Ne pozabi vaj uvesti postopno, po korakih. Začni z lahkimi utežmi in se osredotoči na pravilno izvedbo. Šele, ko vidiš, da lahko pravilno izvajaš več ponovitev vaje nadaljuj s težjo utežjo. Super je, če v svoj plan dodaš poskoke, saj na kostno gostoto vplivajo zelo pozitivno.

Vadbe kot sta kolesarjenje in plavanje so sicer zelo dobrodošle in koristne za ohranjanje zdravja, a žal na kostno gostoto nimajo velikega vpliva.

Za konec

Skrb za zdravo in aktivno staranje se začne že v mladosti. Zdrave kosti so temelj gibanja in vitalnosti. Z majhnimi koraki lahko bistveno prispevamo k njihovemu zdravju. Ker se gradijo v času odraščanja in mlade odraslosti je najboljši čas za ukrepanje zdaj. Verjamem, da ti bo uspelo upoštevati vsaj kakšnega od zgornjih nasvetov in narediti korak k boljšemu kostnemu zdravju.

Najlepša hvala za branje, predvsem pa za skrb, ki jo imaš za svoje zdravje.

Če te zanima poglobljena razlaga in več praktičnih nasvetov jih lahko najdeš v gradivu, ki smo ga tekom projekta s skupnimi močmi oblikovale študentke, pod vodstvom mentorjev. Dostopno je na naslednji povezavi: Dokument

Več informacij o poteku in rezultatih projekta pa lahko prebereš v tem članku.

Viri

Berger, M. M., Shenkin, A., Schweinlin, A., Amrein, K., Augsburger, M., Biesalski, H.-K., Bischoff, S. C., Casaer, M. P., Gundogan, K., Lepp, H.-L., Man, A. M. E. de, Muscogiuri, G., Pietka, M., Pironi, L., Rezzi, S. in Cuerda, C. (2022). ESPEN micronutrient guideline. Clinical Nutrition, 41(6), 1357–1424. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2022.02.015

Guo, D., Zhao, M., Xu, W., He, H., Li, B. in Hou, T. (2023). Dietary interventions for better management of osteoporosis: An overview. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 63(1), 125–144. https://doi.org/10.1080/10408398.2021.1944975

International Osteoporosis Foundation | IOF. (b. d.). Pridobljeno 19. oktober 2025, s https://www.osteoporosis.foundation/

Jesenko, M. (2019, december 9). Osteoporoza – kaj je, kako se odkriva in zdravi. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.https://osteoporoza.si/vse_kar_moram_vedeti_o_osteoporozi/

Karpouzos, A., Diamantis, E., Farmaki, P., Savvanis, S. in Troupis, T. (2017). Nutritional Aspects of Bone Health and Fracture Healing. Journal of Osteoporosis, 2017(1), 4218472. https://doi.org/10.1155/2017/4218472

Lopes, M. P., Robinson, L., Stubbs, B., dos Santos Alvarenga, M., Araújo Martini, L., Campbell, I. C. in Schmidt, U. (2022). Associations between bone mineral density, body composition and amenorrhoea in females with eating disorders: a systematic review and meta-analysis. Journal of Eating Disorders, 10(1), 173. https://doi.org/10.1186/s40337-022-00694-8

Myers, A. M., Beam, N. W. in Fakhoury, J. D. (2017). Resistance training for children and adolescents. Translational Pediatrics, 6(3), 137. https://doi.org/10.21037/tp.2017.04.01

NIJZ. (2024, oktober 17). 20. oktober – Svetovni dan osteoporoze: telesna dejavnost za močne kosti. Nijz. https://nijz.si/zivljenjski-slog/telesna-dejavnost/20-oktober-svetovni-dan-osteoporoze-telesna-dejavnost-za-mocne-kosti/

Physical Activity–Associated Bone Loading During Adolescence and Young Adulthood Is Positively Associated With Adult Bone Mineral Density in Men – Matthew A. Strope, Peggy Nigh, Melissa I. Carter, Nantian Lin, Jun Jiang, Pamela S. Hinton, 2015. (b. d.). Pridobljeno 19. oktober 2025, s https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/1557988314549749

Tønnesen, R., Schwarz, P., Hovind, P. H. in Jensen, L. T. (2016). Physical exercise associated with improved BMD independently of sex and vitamin D levels in young adults. European Journal of Applied Physiology, 116(7), 1297–1304. https://doi.org/10.1007/s00421-016-3383-1

von Rüden, C. in Augat, P. (2016). Failure of fracture fixation in osteoporotic bone. Injury, 47, S3–S10. https://doi.org/10.1016/S0020-1383(16)47002-6

 

Slovenska mreža nevladnih organizacij s partnerji iz Evrope poziva k umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo zaradi kršitev prava EU in OZN

Ljubljana, 12. avgust 2025 – Članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) in številne podporne organizacije iz Evrope so danes na Evropsko komisijo, slovenske politične stranke in Vlado RS naslovile poziv k takojšnjemu umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Po mnenju podpisnikov poziva predlog zakona, ki ga obravnava Državni zbor, predstavlja resno kršitev zavezujočih mednarodnih konvencij OZN, schengenske zakonodaje ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, hkrati pa odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost.

»Zakon, kot je predlagan, ne pomeni ‘omejene uporabe’, temveč dejansko legalizacijo konoplje za osebno rabo, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za zdravje, varnost in družbeno blaginjo«, je ob tem poudaril Matej Košir z Inštituta »Utrip« in mreže »Preventivna platforma«. Predlog zakona krši Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961, Konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencijo OZN iz leta 1988, saj dovoljuje posedovanje, gojenje in prenos konoplje za osebno uporabo izven izrecnih izjem za medicinske in znanstvene namene. Določbe omogočajo tudi brezplačen prenos konoplje med polnoletnimi osebami brez nadzora, kar je v nasprotju z Izvedbenim sporazumom k schengenski konvenciji, ki zahteva preprečevanje nezakonite trgovine z drogami. Takšna ureditev bi lahko spodbudila tudi pojav t. i. »konopljinega turizma« in negativno vplivala na notranji trg EU. »Slovenija bi se z uveljavitvijo tega zakona postavila v neposredno nasprotje z zavezujočim mednarodnim pravom in evropskimi obveznostmi«, je dodal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Resno pomanjkljivost predstavlja tudi odsotnost omejitev glede najvišje dovoljene vsebnosti THC v konoplji, kar pomeni tveganje, da se bo na trgu pojavila legalno povsem dostopna visoko potentna konoplja z vsebnostjo THC do 35–40 %, kar je povsem nesprejemljivo z vidika javnega zdravja, zlasti duševnega zdravja, ter prometne varnosti, preventive na delovnih mestih in drugih področij. »Sprejem zakona bo skoraj zagotovo, glede na izkušnje držav, ki so že legalizirale konopljo (Kanada in posamezne zvezne države ZDA), tudi pri nas vplival na povečanje števila voznikov pod vplivom konoplje. Posledično lahko pričakujemo občutno poslabšanje prometne varnosti in s tem ogrožanje vseh udeležencev v prometu«, je izpostavil David Razboršek z Zavoda Vozim. Poleg tega predlog zakona dopušča uporabo konoplje na javnih površinah in v zasebnih prostorih, kjer so lahko prisotni otroci in mladostniki, ter celo v določenih zdravstvenih ustanovah, kar strokovnjaki ocenjujejo kot neposredno nasprotje z Listino EU o temeljnih pravicah, načeli zaščite otrok in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah. »Otroci in mladostniki bodo neizogibno bolj izpostavljeni tveganjem uporabe konoplje – neposredno in posredno – kar je v nasprotju z našimi obvezami do zaščite najmlajših«, je opozorila Manca Kozlovič z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Predlog zakona je naletel na ostro nasprotovanje strokovne javnosti, vključno z Razširjenim strokovnim kolegijem za psihiatrijo, ki opozarja na resne duševne, socialne in zdravstvene posledice takšne ureditve, ter Razširjenega kolegija za medicino dela, prometa in športa, ki opozarja na negativne posledice ureditve, ki delodajalcem preprečujejo testiranje zaposlenih na vsebnost THC ob rednih zdravstvenih pregledih. Strokovnjaki opozarjajo, da zakon ne zagotavlja ustreznih zaščitnih mehanizmov ter tvega normalizacijo uporabe konoplje, zlasti med mladimi in drugimi ranljivimi skupinami. »Iskati moramo rešitve, ki temeljijo na javnem zdravju in varnosti, ne pa na komercialnih interesih in normalizaciji uporabe drog«, je zaključila Mihaela Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Podpisniki pozivajo Evropsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti izvede temeljit pravni pregled predloga zakona, ter Vlado RS in vse parlamentarne stranke, da predlog nemudoma umaknejo iz zakonodajnega postopka.

*****

Pismo Evropski komisiji s pozivom za ukrepanje si lahko preberete TUKAJ.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki (031) 880-520 ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

Brez izgovora na Radiu Prvi!

Na Radiu Prvi so v oddaji Gymnasium gostovali Aja, Aleksander, Eva in Manca. Pogovarjali so se o zgodovini organizacije in viziji prihodnosti:

“Prvi cilj je, da organizacija obstane in raste in da je še vedno prostor, kjer lahko mladi razvijajo svoja razmišljanja v takem varnem okolju, vplivajo na odločevalce in na pač generacije otrok in mladih. Na drugi strani pa si želimo, da Brez izgovora Slovenija, ki je pač nastalo na slovenski obali, zraste v mednarodno organizacijo. In tukaj v bistvu smo začeli to tudi že delati.” – Manca Kozlovič

Prisluhnite mladih, ki ne ostajajo tiho – pogovarjali so se o temah, ki jih najbolj zadevajo: duševno zdravje, samopodoba, odvisnosti, nasilje, vpliv družbenih omrežij in pomen varnega okolja za osebnostno rast.

“Jaz osebno v svojem poučevanju, v svojem delovanju, v sodelovanju z mladimi velikokrat uberem tako zelo sproščeno noto, vedno poudarim dialog. Meni so te delavnice, ki jih izvajamo, se mi zdijo tudi zelo vredne zato, ker damo mladim prostor, da lahko oni sami pač izrazijo svojo stisko. In zelo rada potem odprem dialog” – Aja Vrenjak

Spregovorili so o mestu mladih v družbi in o lastnih izkušnjah, o tem, zakaj je težko poiskati pomoč in kako pomembno je, da mladi soustvarjajo prostor, kjer so slišani. 

“Mladi težje spregovorijo mogoče predvsem pri bolj ranljivih temah. Če se pogovarjamo na primer o konoplji ali pa o neki drugi drogi, zasvojenosti, je to še vseeno neka tema, ki jo poznajo, so z njo v stiku, ampak ni tako doma kot pa mogoče, ne vem, čustvena pismenost, empatija, kako se pogovarjati, komunikacija, kako lahko izraziti svoja čustva, kako lahko zaznati svoja čustva.” – Aleksander Kolar

Oddaja ponuja vpogled v vsakdanje izzive, s katerimi se soočajo mladi danes, hkrati pa izpostavlja moč skupnosti, zagovorništva in kritičnega razmišljanja.

“Najbolj v ospredju je trikratna planetarna kriza. Torej to je biodiverziteta, podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ter kako te tri stvari vplivajo ena na drugo. Tudi pri Brez izgovora se ukvarjamo s tem, kako te tri stvari pač vplivajo ena na drugo in imamo izobraževanja glede tega. Saj vsi vemo, da mi kot posamezniki, ja, imamo vpliv na okolje, ampak najbolj imajo velika podjetja. Torej imamo pač izobraževanja glede, kako pač poskusiti vplivati kot neka skupnost na njih.” – Eva Holcman

 

 

Prisluhni jim!



Sporočilo za javnost: Nasprotujemo legalizaciji konoplje za osebno rabo – poziv k razumu in odgovornosti

Ljubljana, 16. julij 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) skupaj s partnerskimi organizacijami ostro nasprotuje obravnavi in sprejemu novega zakona o konoplji za osebno rabo, ki ga v Državni zbor RS vlagata stranki Gibanje Svoboda in Levica. Predlog zakona predvideva dovoljenje za posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in dovoljuje domače gojenje, kar predstavlja neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji. Ta zakonodajni poskus krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, je v neskladju z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, javno varnost in družbeno dobrobit.

Alarmantni podatki iz tujine in Svetovnega poročila o drogah 2025

Najnovejše Svetovno poročilo o drogah 2025 opozarja na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj (npr. psihoz in depresij), zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga. V Koloradu se je po legalizaciji število zastrupitev otrok s konopljo povečalo za 586 % (Lipid Research Center (LIPRC), 2023). V Kanadi se je vseživljenjska uporaba konoplje med mladostniki (16–19 let) povečala s 38 % na 43 % (Government of Canada, 2024). Tudi iz Nemčije že poročajo o negativnih posledicah legalizacije, kot so povečano povpraševanje, pravna zmeda in neučinkovita zaščita mladih. »Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države«, je povedal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodaja: »Mladi bodo med prvimi, ki bodo nosili posledice teh odločitev – več psihiatričnih motenj, več apatije, več osipa iz šol. Kdaj bodo končno poslušali stroko in tiste, ki vsakodnevno delamo z mladimi?«

Poziv k odgovorni politiki in pomoči uporabnikom

ZKNB se obenem zavzema za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje. To pa ne pomeni legalizacije, temveč pravičen in sočuten pristop, ki ljudem v stiski ponudi pomoč, ne pa kazni. Slovenija že zdaj po zakonodaji na področju drog in odnosu do uporabnikov drog spada med liberalnejše na svetu. »Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 %, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,« opozarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Poziv poslankam in poslancem ter Vladi RS

Na referendumu junija 2024 so volivci izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju. Še več – zakon, ki naj bi urejal področje konoplje, ni bil usklajen s stroko in ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjamo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Zato pozivamo:
● da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka,
● da se vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov,
pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja,
● da se oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine,
● da se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive,
namenjene predvsem mladim.

»Namesto zmanjšanja škode beležimo v državah, ki so legalizirale konopljo, porast uporabe, več duševnih težav, več prometnih nesreč in več nujnih zdravstvenih primerov. Legalizacija daje mladim lažen občutek varnosti, kar je z javnozdravstvenega vidika izjemno nevarno«, je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivne platforme«.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 693 523 ali e-
poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in
tobačno kontrolo (SZOTK)
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

 

 

Sporočilo za javnost: Razkrijmo manipulacije tobačne industrije

31. maja obeležujemo svetovni dan brez tobaka, ki je tudi letos posvečen preprečevanju vpliva tobačne industrije na otroke in mladostnike. V Sloveniji poteka pod geslom »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije«.

Industrija uporablja številne zavajajoče taktike, da bi otroke in mladostnike pritegnila k uporabi novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, še posebej pomembno vlogo pri tem imajo številne privlačne arome in obsežen marketing v digitalnih medijih.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Svetovno zdravstveno organizacijo, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Kliniko Golnik, Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo svetovni dan brez tobaka 2025 obeležili z nacionalnim simpozijem. Slovenija se je s sprejetjem zakonodajnih novosti pridružila najnaprednejšim državam EU.

Slovenija je pri omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov že vrsto let med najnaprednejšimi državami v EU

Letos je naredila pomemben korak naprej, in sicer s prepovedjo arom v elektronskih cigaretah, ki je začela veljati 24. aprila 2025. Ukrep prepoveduje prodajo izdelkov z vsemi sadnimi, sladkimi in zeliščnimi aromami. Na podlagi pravilnika Ministrstva za zdravje je dovoljena uporaba le 16 snovi s tobačno aromo. Prve izkušnje iz tujine, zlasti Nizozemske, kažejo na upad uporabe elektronskih cigaret po uvedbi takšne prepovedi, kar daje upanje tudi Sloveniji, je na simpoziju poudarila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje in dodala, da se konec letošnjega leta ukinja možnost kajenja in uporabe povezanih izdelkov v kadilnicah. Zaradi pogostih kršitev pri spletni prodaji so bile že lani uvedene visoke globe za posameznike, ki prodajajo ali pridobivajo izdelke nezakonito.

Marca 2025 je Ministrstvo za zdravje sprejelo tudi drugi dveletni izvedbeni načrt za izvajanje Strategije »Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030«, ki vključuje nadaljevanje ukrepov za preprečevanje začetka uporabe in spodbujanje opuščanja uporabe tobačnih izdelkov, med drugim z nadaljevanjem širše medijske kampanje.

 

Odstotek uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi v Sloveniji narašča

»Po zadnjih dostopnih podatkih iz raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje o kajenju tobaka v letu 2024 poroča 18 % prebivalcev Slovenije, starih 18-74 let. V zadnjem obdobju raziskava kaže na zniževanje odstotka kadilcev tobaka v splošni populaciji, hkrati pa narašča uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov – elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov in nikotinskih vrečk. Odstotek uporabnikov je leta 2024 v splošni populaciji pod 5 %. Odstotki uporabnikov teh izdelkov pa so znatno višji v mlajših starostnih skupinah, in sicer med 10 in 15 % glede na izdelek.

Kot kaže raziskava, opravljena med dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so bili v povprečju stari 16 let, je bilo konec leta 2023 30 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov ter od 12 do 14 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov oziroma nikotinskih vrečk.

To so odstotki trenutnih uporabnikov, še višji pa so odstotki anketiranih dijakov, ki so kadarkoli v življenju uporabili te izdelke. V raziskavi, opravljeni med dijaki 2. letnikov, pa opažamo tudi druge skrb zbujajoče podatke. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med anketiranimi dijaki hitro narašča, zvišuje se odstotek tistih, ki uporabljajo vsaj en izdelek z nikotinom, odstotek kadilcev cigaret se ne znižuje več, poleg tega pa anketirani mladoletniki poročajo o visoki dostopnosti tobačnih in nikotinskih izdelkov.

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana, je opozorila Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen, pri čemer nikotin poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi in tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka, pa tudi do zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Novi
tobačni in nikotinski izdelki imajo lahko tudi pomembne kratkoročne posledice za zdravje, hkrati pa ob njihovi dolgoročni uporabi niso v celoti raziskani učinki na zdravje.

Mladi so izpostavljeni obsežnemu marketingu in manipulaciji tobačne industrije, tudi na družbenih omrežjih in spletu, kjer preživijo veliko časa
Helena Koprivnikar je prepoved arom v elektronskih cigaretah pozdravila kot pomemben korak pri preprečevanju in zmanjševanju uporabe teh izdelkov med mladostniki in mladimi odraslimi, saj so arome eden od poglavitnih dejavnikov za začetek in nadaljevanje uporabe. Zavzela se je tudi za dosledno spoštovanje veljavne zakonodaje ter sprejetje novih ukrepov, kot so strožja regulacija prodajnih mest (npr. omejeno število prodajnih mest, specializirane trgovine, določena oddaljenost od šol in drugih mest zbiranja mladih) ter znatno višje cene izdelkov.

Ključno je, da uporabo izdelkov s tobakom oziroma nikotinom preprečujemo, še posebej med mladostniki in mladimi odraslimi, pri katerih se uporaba teh izdelkov začne
Helena Koprivnikar z NIJZ gostja v MMC-kastu o kajenju in uporabi novih tobačnih in nikotinskih izdelkov.

Mladostniki pogosto mislijo, da njihovi vrstniki veliko pogosteje uporabljajo elektronske cigarete in druge psihoaktivne snovi, kot to dejansko drži. Ta napačna prepričanja so lahko zelo vplivna – če mladi verjamejo, da vsi okoli njih nekaj počnejo, se večkrat čutijo prisiljene tudi sami ravnati enako, da bi bili sprejeti med vrstniki. Prav zato je pomembno, da ta zmotna prepričanja prepoznamo in se ustrezno odzovemo. Na napačne predstave mladih močno vpliva tudi tobačna in nikotinska industrija, ki s privlačnimi okusi, barvami, dizajnom in promocijo prek vplivnežev na družbenih omrežjih ustvarja lažen vtis, da je uporaba elektronskih cigaret nekaj razširjenega, običajnega in sprejemljivega. Dokazano učinkoviti načini preprečevanja takšnih vplivov so: odpravljanje napačnih predstav o tem, kaj počne večina vrstnikov, krepitev socialnih veščin ter spodbujanje kritičnega razmišljanja o tem, kako nas lahko mediji in vrstniki vodijo k škodljivim odločitvam, je v predavanju izpostavila Andreja Drev z NIJZ.

Nadzor nad spoštovanjem zakonodaje na področju tobačnih in povezanih izdelkov izvajajo tri inštitucije: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Finančna uprava Republike Slovenije ter Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Tržni inšpektorat nadzira označevanje, embalažo in oglaševanje tobačnih in povezanih izdelkov ter preverja dovoljenja za njihovo prodajo. Posebno pozornost namenja preprečevanju prodaje mladoletnim, tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in z usmerjenimi nadzori. Finančna uprava izvaja nadzor nad sledljivostjo tobačnih izdelkov in njihovo zakonito distribucijo, preverja veljavnost dovoljenj za prodajo ter nadzira prepoved prodaje posameznikom brez registrirane dejavnosti. Prav tako opravlja carinski nadzor nad uvozom, zlasti nad prepovedanimi izdelki iz tretjih držav. Zdravstveni inšpektorat nadzira spoštovanje zakonodaje glede prepovedi arom v elektronskih cigaretah in poseben poudarek namenja nadzoru prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Vse tri institucije ob morebitni ugotovitvi kršitev uvedejo ustrezne sankcije. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja laboratorijske analize
izdelkov ter ugotavlja skladnost izdelkov z zakonodajo.

Pravne zmage za nadzor nad tobakom
Letos mineva dvajset let od začetka veljave Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom (WHO FCTC), prve mednarodne pravne pogodbe, namenjene obvladovanju svetovne epidemije uporabe tobaka in drugih nikotinskih izdelkov. Konvencijo je ratificiralo 183
držav, tudi Evropska unija, kar potrjuje njen globalni pomen. Od uvedbe konvencije se razširjenost uporabe tobaka globalno zmanjšuje – s skoraj 30 % leta 2005 na predvidenih 18 % do leta 2030.

Okvirna konvencija SZO o nadzoru nad tobakom je zagotovila pomembno podporo in je vladam služila kot neprecenljivo referenčno orodje pri pravni obrambi pred izzivi nadzora nad tobakom, ki jih je vložila tobačna industrija. Obstajajo številni primeri pomembnih pravnih zmag proti tobačni industriji, je povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Konvencija državam nudi jasen okvir za izvajanje učinkovitih ukrepov, kot so zaščita pred tobačnim dimom, stroga pravila za embalažo in označevanje izdelkov, prepoved oglaševanja, višje trošarine ter pomoč pri opuščanju kajenja. Ključno vlogo ima tudi pri pravni zaščiti javnega zdravja pred pritiski
tobačne industrije – številni pravni izzivi industrije so bili neuspešni prav zaradi sklicevanja na določbe konvencije. »Kljub napredku so mladi v številnih državah še vedno nezadostno zaščiteni pred trženjem elektronskih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov, zato je strožja zakonodaja za zaščito mladih v Evropi nujno potrebna,« je opozorila Sanja Vuzem iz Urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Na Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo opozarjajo na prikrite vplive in lobiranje tobačne industrije, ki uporablja različne tehnike za prikaz teh izdelkov kot zabavnih in prijetnih. Ob tem so pozvali Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane ter Evropsko komisijo za dosledno izvajanje člena 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki navaja zaščito politik javnega zdravja na področju nadzora nad tobakom pred komercialnimi interesi tobačne industrije.
V prihodnje bo veliko dela usmerjenega v razumevanje algoritmov, interneta in spremljanje trendov, je ocenila Manca Kozlovič, predsednica Brez izgovora Slovenija. Razlog so pristopi, ki jih tobačna industrija tarčno usmerja v to starostno skupino prek vsebin vplivnežev, socialnih omrežij, drugih avdio-vizualnih vsebin in podobno. Čeprav se zdi, da je tobačna industrija podobne pristope uporabljala že celo prejšnje stoletje, so novi pristopi težje sledljivi.

»Zaradi zasvojenosti in posledične stalne uporabe pride do redne in visoke izpostavljenosti delcem v zraku, ki jo označujemo z oznako PM (iz angleščine Particulate Matter) in jih poznamo iz opisov onesnaženosti zraka z mešanico trdnih delcev in kapljic. Izpostavljenost v otroštvu povzroči, da se pljuča ne razvijejo oziroma ne zrastejo do pričakovane velikosti, kar poveča tveganje za razvoj srčnožilnih in dihalnih bolezni v odrasli dobi,« pa je povedala izr. prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik in poudarila, da so uporabniki poleg teh delcev izpostavljeni še številnim drugim toksičnim in karcinogenim snovem, kar bo imelo hude dolgoročne negativne vplive na javno zdravje.

Usposabljanje: Mladi, zdravje in ta nori svet

Vabimo vas na usposabljanje Mladi, zdravje in ta nori svet, kjer boste mladinski delavci in mladi pridobili znanje in veščine s katerimi boste lahko pozitivno vplivali na zdravje in zdrav življenjski slog mladih v vašem lokalnem okolju. To je edinstvena priložnost, da se učite od organizacije, ki ima za seboj bogato zakladnico izkušenj in uspešno zgodovino projektov na področju javnega zdravja. Poleg raziskovanja zdravja ter ključnih vrednot in vedenj povezanih z njim, boste ob mentorstvu tudi razvijali konkretne ideje, kako v svoji skupnosti ustvariti pomembne spremembe na tem področju.

Za mladinske delavce bo poudarek na razumevanju mladih, komunikaciji o zdravju in zdravem življenjskem slogu, za mlade pa na projektnem delu. Pridružite se nam in skupaj bomo gradili bolj zdravo prihodnost!

Od usposabljanja lahko pričakujete:

  • Raziskovanje zdravja in zdravega načina življenja med mladimi.
  • Raziskovanje oblikovanja vrednot in vedenj, ki podpirajo pozitivne spremembe na področju zdravja.
  • Razvoj projektnih pobud, ki spodbujajo spremembe v lokalnem okolju, za doseganje pozitivnih sprememb v lokalnem okolju.
  • Učenje pisanja razpisov in podpora mladim, pri razvoju veščin za samostojno pisanje in vodenje projekta.

Usposabljanje je sicer enkratna aktivnost, vendar z udeležbo pridobite možnost vključitve v program, kjer v ekipi pripravite lokalno pobudo ter jo z mentorsko podporo prijavite na razpis, v katerem lahko dobite največ 150 € sofinanciranja za implementacijo projektne pobude v lokalnem okolju.

Komu je usposabljanje namenjeno?

  • Mladinskim delavcem v mladinskih centrih in mladim vodjam mladinskih skupin.
  • Osebam, ki delajo z mladimi v formalnem ali neformalnem izobraževalnem okolju.
  • Mladim iz organizacij, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravi lokalnih pobud.
  • Drugim mladinskim vodjam in mladim, ki delujejo na področju izobraževanja.

* Z usposabljanjem želimo naslavljati predvsem mladinske delavce v mladinskih centrih ter vaše mlade, ki opravljajo vlogo vodje skupine mladih, zaradi česar vas vabimo, da se iz posameznega mladinskega centra prijavite v paru (mladinski delavec – mlada oseba) in s tem krepite mladinsko participacijo in učenje projektnega dela.

Kdaj in kje?

Datum: 21.–24. januar 2025 (začetek v torek ob 15.00, zaključek v petek ob 17.00).

Lokacija: Celje

Prispevek

Za rezervacijo mesta in zagotovitev udeležbe je kotizacija na posameznika 20 € (v primeru, da se udeležita mladinski delavec in mladi skupaj pa je kotizacija 20 € za organizacijo). V kolikor se usposabljanja udeležite, dobite znesek povrnjen. Udeležba za člane Brez izgovora je brezplačna.

V kolikor se nam želite pridružiti, izpolnite prijavnico TUKAJ. Prijave zbiramo do 12. 1. 2025!

Za dodatne informacije pišite na karin.krizman@noexcuse.si.

Vabljeni, da skupaj ustvarimo pozitivne spremembe!
Ekipa Mladinske zveze Brez izgovora

EVID ACTION: WHO/Europe projekt, ki se bori proti alkoholu

Evropa po porabi alkohola zaseda prvo mesto, saj se osem od desetih držav z največjo porabo na svetu nahaja prav v Evropi. Z uživanjem alkohola so povezane številne zdravstvene težave, kot so rak, srčno-žilne bolezni in druge bolezni, ki vsako leto terjajo kar 300.000 življenj.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO/Europe je zato lansirala projekt EVID-ACTION (Evidence into Action Alcohol Project), ki mlade in širšo javnost opozarja na nevarnosti uživanja alkohola ter spodbuja sprejemanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje njegovega negativnega vpliva. Namen EVID-ACTION je spodbuditi spremembe na ravni zakonodaje, širiti ozaveščenost in izboljšati preventivne ukrepe, da bi zmanjšali škodljive posledice alkohola za posameznike in skupnosti.

O srečanjih in projektu nam poroča Cita Jenko.

Kot del širšega projekta EVID-ACTION, je WHO/Europe ustanovila mrežo, ki mladim omogoča, da prispevajo svoje poglede k strateškemu načrtovanju preprečevanja uživanja alkohola. Mreža hkrati podpira izvajanje različnih komponent projekta in tudi omogoča dialog s politikami, kjer dajejo moč glasu mladih.

Na srečanjih mreže so se zbrali mladi, ki so povezani z mladinskim delom ter drugimi aktivnostmi, ki si prizadevajo za boljšo prihodnost. Prvo srečanje se je odvijalo novembra 2023 v Copenhagnu, drugo aprila 2024 v prav tako Copenhagnu, tretje pa junija 2024 v Madridu.

Na prvem srečanju so se poglobili v problematiko alkohola in raziskovali njegov vpliv na zdravje. Ugotovili so, da se mnogi mladi ne zavedajo številnih škodljivih posledic uživanja alkohola. Osvetlili so težave, povezane z uživanjem med mladimi. Govora je bilo tudi o oglaševanju alkohola na socialnih omrežjih. Razpravljali so o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno sprejeli, da bi omejili tovrstni marketing, ki je posebno izrazit v kontekstu koktajlov in zabav.

Zbirali so razne predloge za ukrepanje, vključno s kontaktiranje raznih Instagram profilov, ki promovirajo trezen (ang. sober) način življenja in analizirali dobre prakse iz različnih držav.

Na drugem srečanju so se osredotočili na dve glavni točki – digitalni marketing in labelling. V to kategorijo spadajo tudi QR kode. Predstavniki iz različnih držav so prejeli nalogo, da obiščejo trgovine in preverijo, kateri alkoholni izdelki vsebujejo QR kodo, ki ozavešča potrošnike o negativnih učinkih uživanja alkoholnih pijač.

Cita sporoča, da je zelo navdihujoče videti 50 mladih, zbranih z enotnim ciljem – preprečevanje uživanja alkohola. Originalnost, samoiniciativnost in profesionalnost prinašajo upanje, da so v prihodnosti možne spremembe tudi na področju, ki je globoko zakoreninjeno v naši kulturi – našem odnosu do alkohola. Verjame, da lahko s skupnimi močmi lahko gradimo bolj zdravo okolje za vse nas.

 

Ključni cilji projekta EVID-ACTION vključujejo širjenje dostopa do znanstvenih dokazov o učinkovitih ukrepih za zmanjšanje uživanja alkohola, izboljšanje zdravstvene pismenosti ter označevanje alkoholnih pijač z jasnimi informacijami o tveganjih. Projekt želi prav tako okrepiti intervencije na področju alkoholne problematike v različnih okoljih, kot so šole, zdravstveni centri in delovna mesta, ter podpirati implementacijo prednostnih ukrepov iz Evropskega akcijskega načrta za zmanjševanje škodljivih učinkov alkohola (2022–2025). EVID-ACTION je pomemben korak k ustvarjanju bolj ozaveščene in odgovorne družbe, kjer bo znanje o vplivu alkohola lahko reševalo življenja.

 

Sporočilo za javnost: Omejevanje arom je ključni ukrep za generacijo brez tobaka

V letu 2023 je v razpravi predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki v celoti zajema ukrepe, omenjene v Evropski direktivi. Eden glavnih ukrepov je prepoved dodajanja arom v tobačne izdelke, pri čemer je slovenska stroka šla še korak dlje v smeri spodbujanja zdravja. Tako v predlaganih spremembah zakona 12. člen ZOUTPI ne prepoveduje le arom v tobačnih izdelkih, ampak tudi v elektronskih cigaretah oz. tudi v tekočinah brez nikotina. Vse pristojne pozivamo k strateškemu, verodostojnemu in odgovornemu premisleku, ki bo ščitil generacije otrok in mladih v Sloveniji.

 

Porast uporabe elektronskih cigaret največji med populacijo otrok in mladih

V zadnjih dveh letih v slovenski družbi opažamo naraščajočo zaskrbljenost različnih družbenih skupin zaradi povečane uporabe novih tobačnih izdelkov. Zaskrbljenost in opozarjanje na vse večje zaznavanje uporabe med otroki in mladimi prihajajo tako s strani zdravstvene stroke kot tudi skupnosti staršev, pedagoških delavcev, nevladnih organizacij in mladih. Kljub temu da je porast uporabe elektronskih cigaret možno opaziti tudi v populaciji odraslih, pa je neprimerljivo večji odstotek uporabe zabeležen med mladimi. Tako podatki iz leta 2021 kažejo, da je v zadnjih 30 dneh elektronske cigarete uporabljal 1 % odraslih prebivalcev, medtem ko odstotek pri dijakih 2. letnikov znaša 11 % (NIJZ, 2021). Po podatkih iz osnovnih šol vemo, da so uporabo elektronskih cigaret zaznali tudi pri otrocih, torej pri 4. ali 5. razredu. 

 

Arome večajo privlačnost elektronskih cigaret in drugih tobačnih izdelkov

Vemo, da imajo klasične cigarete v družbi negativno podobo, k čemur pripomore tudi vonj ali okus. Novi tobačni izdelki, ki zajemajo elektronske cigarete različnih oblik, pa z vnosom različnih arom olepšajo podobo tobačnega izdelka. Uporaba arom je pogostejša med mladimi kot med odraslimi. Vzroki za to so povezani predvsem z veliko izbiro arom (sadne, sladke, osvežilne, itd.), torej s preprečevanjem neprijetnega vonja in boljšim okusom med uporabo izdelka. Poleg drugih potencialno nevarnih snovi (kemične, rakotvorne in dražilne snovi) v elektronskih cigaretah so arome že same po sebi škodljive za zdravje, saj so lahko ob vdihavanju zelo nevarne. Slednje so nenazadnje marketinški prijemi tobačne industrije, ki zameglijo podobo za zdravje škodljivega izdelka. Zlasti gre za škodljive izdelke za otroke in mladostnike, ki so še v razvojni fazi. Zaradi tega so bolj nagnjeni k hitri zasvojenosti in so zaradi manjšega števila življenjskih izkušenj primarna tarča industrije, ki si želi zgolj dobička.

 

Slovenija po zgledu Nizozemske in drugih držav

Slovenija se ob trenutno zapisanem predlogu spremembe 12. člena ZOUTPI zgleduje po Nizozemski, ki prepoveduje vse arome, razen tobačnih. Podobno prepoved so od leta 2016 do 2020 uvedle tudi Avstrija, Litva, Finska, Estonija (le prepoved arome mentola), Danska, Madžarska, Norveška in Nemčija. Prav tako to načrtujejo na Švedskem, v Španiji, Latviji in na Slovaškem. 

Manca Kozlovič iz Mladinske Zveze Brez izgovora je poudarila, da “se z ne dovolj ambiciozno zakonodajo odmikamo od strožjih ukrepov in hkrati oddaljujemo od možnosti, da bi do 2040 dosegli generacijo mladih brez tobaka.”

“Vsi predvideni strožji ukrepi v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov imajo močne znanstvene temelje v številnih raziskavah. Tudi ukrep prepovedi vseh arom v tobačnih izdelkih, vključno z elektronskimi cigaretami, oziroma v tekočinah brez nikotina. Prepoved arom v vseh tobačnih in povezanih izdelkih je ključnega pomena za varovanje javnega zdravja in zmanjšanje privlačnosti teh škodljivih izdelkov, zlasti med mladimi,” je povedal Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni.

V Mednarodni zvezi za zdravje mladih (International Youth Health Organization) pritrjujejo, da je “prepoved arom v tobačnih in povezanih izdelkih ključen korak za varovanje zdravja mladih in brzdanje epidemije kajenja in vejpanja med mladimi, saj je zanje ena izmed najprivlačnejših stvari ravno velika izbira arom, ki prikrivajo negativne učinke uporabe tobaka in nikotina.”

“V Sloveniji je tobak vodilni preprečljiv dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in izgubljena zdrava leta življenja. Letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umre več kot 3000 prebivalcev. Februarja 2023 je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov posredovan v javno razpravo do 30. marca 2023. Slovenske nevladne organizacije, ki delujemo na področju zdravja, smo se množično odzvale in predlog javno podprle. Cilj predlaganih ukrepov je uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU glede strožjih določb za ogrevane tobačne izdelke, s prepovedjo privlačnih arom v elektronskih cigaretah, hkrati pa doseči boljši nadzor in doslednejše sankcioniranje kršitev predpisov zakonodaje. Tudi nevladne organizacije se strinjamo, da bomo v Sloveniji s predlaganimi ukrepi prispevali k boljšemu zdravju ljudi in vzdržnosti zdravstvenega sistema,” je dejal Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo ter vodja vsebinske mreže NVO varujejo naše zdravje.”

S sprejetjem in izvajanjem predvidenih ukrepov, ki temeljijo na dokazih, želimo v Sloveniji ustvariti varnejše okolje in spodbujati bolj zdrave odločitve s strani posameznikov. Vsi argumenti v prid nesprejetju predlaganih ukrepov nimajo znanstvene podlage in so dokaz, da skuša na odločitve Vlade Republike Slovenije in slovenskega parlamenta ponovno ključno vplivati tobačna industrija, kar se nam zdi nesprejemljivo,” je povedal Matej Košir z Inštituta Utrip in mreže Preventivna platforma.

 

Poziv k prevzemanju odgovornosti pristojnih ministrstev za zaščito generacij otrok in mladostnikov

Odgovorne v postopkih usklajevanja zakona, ministrstva, ki so vključena v razpravo 12. člena ZOUTPI, pozivamo k tehtnemu premisleku. Slednji naj temelji na strokovnosti, strateškem premisleku in moralno-etični odgovornosti, ki jo imajo odločevalci do vseh prebivalcev Slovenije.

 

Za vsa dodatna vprašanja in pojasnila smo vam na voljo po elektronski pošti na info@noexcuse.si ali telefonu 041 679 756 (Brez izgovora). 

Zahvaljujemo se vam za morebitne objave, prispevke in dodatna vprašanja.

 

Lep pozdrav,

Mia Zupančič, generalna sekretarka Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo 

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)

Andrej Martin Vujkovac, predsednik Mednarodne zveze za zdravje mladih – International Youth Health Organization (YHO)

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.