Oznaka: trajnostna prehrana

Javno pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Spoštovana ministrica Mateja Čalušić,

spodaj podpisane organizacije smo zaskrbljene nad kritično nizko stopnjo samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju, več kot 80 % hrane na naših policah je uvožene. Podnebni in geopolitični pretresi bodo pridelavo hrane v Sloveniji v prihodnje še dodatno ogrozili ter še povečali našo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga. Zato vas pozivamo k sistemskim spremembam, ki bodo vzpostavile podlago za porabo javnih sredstev za bolj trajnostno naravnano državno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo skladna s prehranskimi smernicami in bo prispevala k javnemu zdravju,
povečanju samooskrbe v Sloveniji na zaskrbljujočih področjih zelenjave, sadja in krompirja ter spodbudila pridelavo zdrave, ekološke hrane.

Trenutno imamo v Sloveniji škodljiv sistem državne promocije živil. Veljavni Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov namreč daje podlago za sektorsko neuravnoteženo promocijo, kjer sta sektorja z najvišjo stopnjo samooskrbe (meso in mleko), ki tudi povzročata največ kmetijskih emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih vplivov na okolje, paradoksalno deležna največ promocije. V letu 2025 je bila predvidena višina sredstev iz sektorjev in proračuna za promocijo mesa in mleka skoraj milijon evrov (958.200 evrov), za sektor sadja le 150.000 evrov, sektor zelenjave pa zaenkrat sploh ni vključen v sistem promocije. Pri tem je stopnja samooskrbnosti Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju kritično nizka*,  hkrati pa prebivalci
Slovenije uživamo pretirane količine mesa in mesnih izdelkov**, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju. Zadnja nacionalna prehranska raziskava je razkrila, da kar 90 % odraslih presega priporočila glede dnevnega vnosa mesa, obratno pa jih le 5 % dosega priporočen vnos zelenjave, posledično pa je pri večini prebivalcev tudi bistveno prenizek tudi vnos prehranskih vlaknin.*** Podobno zaskrbljujoči so tudi podatki za otroke oz. mladostnike. ****

Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni je nesprejemljivo, da še vedno dopuščamo in celo z javnimi sredstvi podpiramo promocijo hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja.
Oglaševanje ima ključno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo, pri tem pa v našem prostoru prevladuje oglaševanje hrane, ki je škodljiva zdravju ljudi in okolja. Nedavno objavljeno poročilo komisije EAT-Lancet, mednarodne skupine strokovnjakov s področij prehrane, zdravja, podnebja, kmetijstva, gospodarstva in družbenih ved, opozarja, da brez preobrazbe v trajnostni prehranski sistem ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb in ohraniti stabilnih pogojev za življenje na Zemlji, prav tako pa ne ublažiti zdravstvene krize. Poziva k prehodu na prehrano, v kateri prevladuje raznolika polnovredna hrana rastlinskega izvora (zelenjava, sadje, stročnice in žita) in k zmanjšanju potrošnje hrane živalskega
izvora.

Slabo je, da nas velik del oglaševanja, ki smo mu izpostavljeni v našem prostoru, nagovarja k nezmerni potrošnji nezdrave hrane z veliko vsebnostjo živil živalskega izvora in visoko predelane hrane. Nesprejemljivo pa je, da v tem sodeluje tudi država s svojo kampanjo Naša super hrana, ki bi morala biti največji zgled. Sredstva za to kampanjo so res majhna v primerjavi s sredstvi, ki jih v oglaševanje hrane vlagajo drugi akterji, npr. trgovci in živilsko-predelovalna industrija, a kampanja Naša super hrana je zelo
prepoznavna in ker za njo stoji MKGP, je v očeh ljudi tudi bolj zaupanja vredna. Pregledne študije in meta-analize jasno kažejo, da izpostavljenost prehranskim dražljajem, med katere sodijo tudi oglaševalska sporočila, predstavlja pomembno determinanto prehranskega vedenja. Takšni dražljaji povečajo verjetnost izbire oglaševanih živil ter kratkoročno povečajo njihov dejanski vnos. To potrjuje, da oglaševanje ne deluje zgolj kot pasivna informacija, temveč kot vedenjsko učinkovita spodbuda, ki lahko krepi škodljive prehranske vzorce ali pa – če je vsebinsko ustrezno usmerjeno – podpira javnozdravstvene cilje. Povečana
izpostavljenost sporočilom, ki promovirajo sadje in zelenjavo, bi tako preko istega mehanizma lahko prispevala k večji pogostosti zdravju koristnih izbir v populaciji.***** Zato je odgovornost Ministrstva še toliko večja.

Oktobra letos je v soorganizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije potekal posvet Oglaševanje na žaru: Kako bomo ustavili promocijo škodljive hrane? Med udeleženci posveta – med njimi predstavniki relevantnih zavodov, interesnih združenj in ministrstev s področij kmetijstva in prehrane, zdravja ter šolstva, predstavniki oglaševalcev in oglaševalskih agencij, civilnodružbenih in raziskovalnih organizacij ter medijev – jih je skoraj 60 odstotkov na vprašanje, kaj jih najbolj jezi pri oglaševanju škodljive hrane, izbralo prav to, da »plačujemo oglaševanje zdravju in okolju škodljive hrane tudi z javnim denarjem«. Posvet je bil dobro obiskan in medijsko pokrit, kar kaže na to, da je tema izjemnega pomena tudi za potrošnike. Osrednja govorka posveta Nicola Wilks, soustanoviteljica mreže Adfree Cities, je v številnih medijih predstavila primere odgovorne regulacije oglaševanja iz tujine (npr. MMC RTV, Delo, Mladina, Marcel). Zdravje in okolje sta javni dobrini, ki ju je država dolžna varovati skozi odgovorno upravljanje javnih sredstev. To pomeni, da morajo javna sredstva spodbujati samo prehrano in prakse, ki so skladne z javnozdravstvenimi in podnebnimi cilji ter s prehranskimi smernicami. Zato vas pozivamo, da MKGP nemudoma pristopi k potrebni spremembi zadevne zakonodaje, tako da bo bodoča državna promocija usmerjena v samooskrbno »podhranjena« sektorja zelenjave in sadja ter v ekološko kmetijstvo. S tem bo država pozitivno vplivala na zdravje ljudi, prispevala k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, naravo in podnebje, obenem pa povečala samooskrbo, ki je ena glavnih strateških usmeritev države.

S spoštovanjem,
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Zveza potrošnikov Slovenije
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
ZAVOD KNOF SO.P.
UMMI, Zavod za izobraževanje Koper
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Društvo Knjižnica Reči
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni
Vitra Cerknica
Greenpeace v Sloveniji
Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva
Inštitut za zdravje in okolje
Kulturno izobraževalno društvo PiNA
Društvo Ekologi brez meja
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja
Zveza za Živali
Društvo AETP
Zveza biodinamikov Slovenije

Viri

* Stopnja samooskrbnosti pri zelenjavi je bila v letu 2024 36 %, sadju 27 % in krompirju 41 % (vir: SURS)
** Priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov (vir: NIJZ)
*** Gregorič, M.; Hristov, H.; Blaznik, U.; Koroušić Seljak, B.; Delfar, N.; Pravst, I. Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National
Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients 2022, 14, 3618. https://doi.org/10.3390/nu14173618
**** Poličnik, R.; Hristov, H.; Lavriša, Ž.; Farkaš, J.; Smole Možina, S.; Koroušić Seljak, B.; Blaznik, U.; Gregorič, M.; Pravst, I. Dietary Intake of Adolescents and
Alignment with Recommendations for Healthy and Sustainable Diets: Results of the SI.Menu Study. Nutrients 2024, 16, 1912.
https://doi.org/10.3390/nu16121912

***** Emma J. Boyland, Sarah Nolan, Bridget Kelly, idr. (2016). Advertising as a cue to consume: A systematic review and meta-analysis. American Journal of Clinical
Nutrition.
Devina Wadhera, Elizabeth D. Capaldi-Phillips (2014). A review of visual cues associated with food on food acceptance and consumption. Eating Behaviors.
Marija Vukmirovic (2015). The effects of food advertising on food-related behaviours and perceptions in adults: A review. Food Research International.

Manj kupuješ, manj škoduješ – decembrska kampanja za odgovorne potrošnike

December je čas topline, druženja in praznovanja – a hkrati tudi obdobje pretirane potrošnje. Zato Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija skupaj s partnerji – Inštitutom za zdravje in okolje, Zvezo slovenske podeželske mladine, okoljsko organizacijo Focus in Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj – v decembru izvaja kampanjo »Manj kupuješ, manj škoduješ«, s katero spodbuja premišljene in odgovorne praznične izbire. Letošnja kampanja spodbuja posameznike, družine in skupnosti, da praznični čas preživijo z mislijo na okolje in ljudi, ki jih obkrožajo – na svoje najbližje ter vse, ki v širšem pomenu skrbijo za nas in soustvarjajo toplino praznikov.

Kampanja poudarja pomen izbire slovenske hrane in izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj s tem ne le zmanjšujejo okoljski odtis, temveč tudi krepijo povezanost in podporo skupnosti.

S sporočilom »Prazniki dišijo po domu. Zato na mizo daj lokalno in trajnostno hrano.« kampanja izpostavlja, da lokalne in trajnostne izbire niso le odgovorne, temveč dajejo praznikom pristnost in pomen.

Lokalno, domače in odgovorno

Kampanja opozarja, da imajo naše vsakdanje odločitve, kot je izbira lokalnih in trajnostno pridelanih izdelkov, npr. sadja, zelenjave ali moke, vpliv na okolje, zdravje in skupnost, v kateri živimo. S tem, ko izberemo slovenske izdelke, podpiramo domače pridelovalce, skrajšujemo transportne poti hrane in prispevamo k ohranjanju delovnih mest, ohranjanju krajine ter vitalnosti slovenskega podeželja. Hkrati moramo k trajnostnim prehranskim sistemom pristopiti tudi sistemsko – z jasnimi politikami, podporo kmetom in spremembami v celotni prehranski verigi. Organizacije, ki sodelujemo pri kampanji Manj kupuješ, manj škoduješ, pa to potrebo naslavljamo skozi različne projekte in pobude, ki vsaka na svoj način prispeva k bolj vzdržni prihodnosti.

Skupna pobuda za trajnostno prihodnost

Vsaka od sodelujočih organizacij bo kampanjo obogatila s svojimi vsebinami, od nasvetov o trajnostni prehrani, idej za praznične mize iz lokalnih sestavin, do zgodb slovenskih pridelovalcev in primerov dobrih praks. Cilj je spodbuditi širšo javnost k razmisleku o tem, da odgovorne izbire niso omejitev, temveč način, da praznujemo z mislijo na prihodnost.

Povezovanje, ki gradi skupnost

Pobuda je del širšega prizadevanja za trajnostne prehranske sisteme v Sloveniji, ki temeljijo na sodelovanju civilne družbe, mladinskih organizacij in podeželskih skupnosti. Kampanja nas opominja, da lahko stopimo skupaj, premostimo razlike in naredimo pomembne korake tudi v prazničnem decembru.

#ManjKupuješManjŠkoduješ

Brez kmetij se ne da živet!

»Prazniki pogosto okrepijo pritisk na pretirano potrošnjo – od prazničnih popustov do idealiziranih podob popolnih večerij, zaradi česar potrošniki prehitro posežemo po priročnih, a manj trajnostnih izbirah«, je poudarila Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora, ki v projektu Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet![1] naslavlja pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvija in nadgrajuje razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Trenutne navade potrošnikov ne podpirajo lokalnega kmeta tako, kot bi lahko, zato smo se v projektu »odločili poudariti pomen lokalne pridelave hrane za bolj vzdržne prehranske sisteme, ki pa temeljijo na tem, da niso ogrožene gospodarske, družbene in okoljske osnove«, dodaja Ajda Podlesnik, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

 

Pomen pridelave hrane za bolj odporno prihodnost

 

Podnebne spremembe močno vplivajo na kmetijstvo, hkrati pa ima ta sektor velik potencial, da vplive tudi blaži. Regenerativne prakse med drugim izboljšujejo rodovitnost tal in povečujejo skladiščenje ogljika, zato pomembno prispevajo k bolj odporni prehranski prihodnosti v sredozemskem prostoru.[2] Urška Krajnc z Inštituta za zdravje in okolje poudarja: »Ko govorimo o lokalni hrani, moramo govoriti tudi o njenih koreninah – o načinu pridelave. Regenerativne prakse varujejo in obnavljajo tla, zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb ter ustvarjajo pogoje za bolj zdravo hrano in s tem tudi za bolj zdravo skupnost.« Projekt[3]omogoča sodelovanje kmetov, raziskovalcev in odločevalcev pri razvoju podnebno odpornih kmetijskih sistemov, ki bodo lahko vzdržali izzive prihodnosti.

 

 

Prazniki niso izgovor za neodgovorne izbire[4]

Praznični december pogosto povezujemo z lučkami, dobro hrano in obdarovanjem, vendar so te podobe topline pogosto prepletene s pretirano potrošnjo in agresivnim oglaševanjem. Mnoge praznične dobrote imajo za seboj dolgo pot in težke zgodbe: začimbe iz tropskih krajev, pridelane v nepoštenih razmerah, kakav, ki je pogosto povezan z otroškim delom, ter sladkor z območij krčenih gozdov. Kot opozarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj: »V praznikih, ki naj bi bili čas bližine, ne smemo pozabiti, da imajo naše izbire resnične posledice – od delovnih pogojev pridelovalcev do vpliva na okolje.«

Zato je pomembno, da obdarovanju in praznični mizi vrnemo smisel: z lokalno, sezonsko, ekološko ali pravično pridelano hrano ter z jedmi iz osnovnih sestavin.

Trajnostna prehrana za zdravje ljudi in okolja, tudi med prazniki[5]

Podnebna kriza se stopnjuje, Slovenija pa je med evropskimi državami, ki utrpijo največ škode zaradi ekstremnih vremenskih pojavov[6]. To resno ogroža našo prehransko varnost. V Sloveniji imamo malo kmetijskih zemljišč in količina hrane, ki jo lahko pridelamo, je zelo omejena. Več kot 80 % hrane na naših policah je uvožene. Podnebne spremembe bodo proizvodnjo hrane v Sloveniji v prihodnje dodatno ogrozile in še povečale našo prehransko odvisnost od globalnih živilskih trgov. Zato potrebujemo trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč pred pozidavami in ciljno porabo sredstev kmetijske politike za povečanje odpornosti kmetijstva na pretrese.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, poudarja: »Nujno moramo preoblikovati sistem pridelave in potrošnje hrane v pravičnejši, odpornejši in okolju prijaznejši model. Z več lokalno in trajnostno pridelane hrane, manj odpadkov in več rastlinske prehrane. Posamezniki lahko s svojimi izbirami pomembno prispevamo k temu prehodu.«

Kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ nas opominja, da se odgovorne praznične izbire začnejo pri vsakodnevnih dejanjih in nadaljujejo v podpori sistemskim spremembam, ki lahko prehranski sistem oblikujejo v pravičnejšega, odpornejšega in trajnostnega. Organizacije, ki stojijo za kampanjo, s svojimi projekti dokazujejo, da lahko k boljši prihodnosti prispevamo vsi – od pridelovalcev in skupnosti do posameznikov, ki odločajo, kaj bodo postavili na svojo praznično mizo. Resnično razkošje praznikov ne izhaja iz količine, temveč iz spoštovanja hrane, ljudi in okolja, ki nas povezuje.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 679 756 ali e-poštnem naslovu: info@noexcuse.si

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija,

Inštitut za zdravje in okolje,

Zveza slovenske podeželske mladine,

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

[1] Projekt: Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!   https://www.noexcuse.si/projekti/glas-mladih-brez-kmetij-se-ne-da-zivet/

[2] IPCC: https://www.ipcc.ch/srccl/chapter/chapter-1/

[3] Projekt: Carbon Farming MED: https://carbonfarmingmed.interreg-euro-med.eu/

[4] Projekt: Futr za jutr @futrzajutr https://focus.si/projekti/futr-za-jutr/

[5] Projekt: Podnebni meni, www.podnebnimeni.si

[6]  https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/economic-losses-from-climate-related

Podelili smo nagrade za diplomske in magistrske naloge o prihodnosti slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva

V torek, 25. novembra 2025, smo podelili nagrade raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, ki smo ga pripravili v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!. Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih v raziskovanju ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. 

Prijavljene naloge so obravnavale raznolike teme: lokalno pridelavo hrane, prehransko politiko, samooskrbo, agroekološke pristope ter družbene vplive na prehranske verige. Na dogodku smo razglasili nagrajence v dveh kategorijah (diplomska in magistrska dela), predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane. 

Zmagovalci so bili: v kategoriji magistrskih nalog Maruša Štangar (3. mesto – Tehnologija izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njena uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji), Žan Mongus (2. mesto – Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju) in Vida Žuža (1. mesto – Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju), in v kategoriji diplomskih nalog Nika Hozjan (3. mesto – Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera), Neža Jenko (2. mesto – Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja mestne občine Ljubljana) in Anja Blokar Islamović (1. mesto – Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov).

V kategoriji magistrskih nalog je prvo mesto prejela Vida Žuža z raziskavo Odnos kmetov do ohranjanja in obnove krajinskih značilnosti na Dravsko-Ptujskem polju. Drugo mesto je osvojil Žan Mongus z nalogo Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju, tretje pa Maruša Štangar, ki je raziskovala Tehnologijo izdelave liofilizirane ovčje albuminske skute ter njeno uporabnost v prehrani športnikov in gastronomiji.

Med diplomskimi nalogami je prvo mesto pripadlo Anji Blokar Islamović za nalogo Brkinski slivovec: razvojna priložnost prebivalcev Brkinov. Drugo mesto je osvojila Neža Jenko z raziskavo Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana, tretje pa Nika Hozjan z nalogo Ponudba lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Beltinci – analiza študije primera.

 

»Natečaj za raziskovalne naloge je pokazal, kako so mladi že aktivni pri odpiranju inovativnih rešitev, ki naslavljajo različne vidike slovenske trajnostne prehrane in kmetijstva. Predvsem smo prek prijav zaznali konkretne tematike, ki smo jih opazili tudi med izvajanjem drugih aktivnosti v sklopu projekta. Mladi so lahko pomemben most med inovativnostjo, znanostjo in akcijo za konkretne rešitve na področju prehranskih sistemov in kmetijskih praks.« je povedala predsednica Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora. 

Natečaj je potekal v okviru projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, s katerim povezujemo mlade iz mestnega in podeželskega okolja ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj za bolj trajnostne prehranske sisteme. Skozi interaktivne aktivnosti so mladi pridobili vpogled v pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvili in nadgradili razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Prek vseh aktivnosti so udeleženci razvijali kritično razmišljanje o tem, kako potrošnja posameznika vpliva na bolj trajnostne in lokalne prehranske odločitve. V projektu nas čaka še oblikovanje Manifesta mladih o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bo služil kot osnova za zagovorniške aktivnosti in pogovore z odločevalci. Na ta način želimo s projektom opolnomočiti mlade, da postanejo aktivni soustvarjalci trajnostne prihodnosti prehrane in kmetijstva.

»Včasih je prav pogum tisti, ki ga najbolj potrebujemo. Na primer pri temah, kot je Mercosurjev sporazum. Ta sporazum ni zgolj politični dokument – njegove posledice lahko občutimo slovenski kmetje, potrošniki in celotno podeželje. Ne moremo govoriti o trajnostni prehrani in kakovostni lokalni hrani, hkrati pa dovoliti, da nas preplavijo izdelki, ki ne sledijo našim standardom, tradiciji in razumevanju varne hrane. Mladi moramo biti glasni, ko gre za našo prihodnost – in ko gre za zaščito tistih, ki skrbijo za našo hrano.« je povedala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob.

Kot strokovnjaki z različnih področij smo se medsebojno dopolnjevali, kar je omogočilo bolj celostno zasnovo projekta in širši doseg. Takšna interdisciplinarnost spodbuja ustvarjalnost, krepi kakovost odločitev in vodi do rezultatov, ki jih posamezna disciplina ne bi mogla doseči sama. Zato vključujemo tudi mnenja mladih z različnih področij, ki bodo soustvarila Manifest mladih o trajnostnih prehranskih sistemih.

Predsednica okoljske organizacije Focus, Živa Kavka Gobbo, je poudarila pomen sodelovanja, vključevanja in raziskovanja z mladimi na področju nujnih sprememb nevzdržnega prehranskega sistema, kot ga poznamo danes. »Zato se pri opozarjanju na nepravičnosti globalnih vrednostnih verig s hrano povezujemo z mladinskimi in kmetijskimi organizacijami. Želimo pokazati, da nam je mar in da so naše zahteve utemeljene na znanstvenih podatkih. Verjamemo, da je sistem, ki temelji na pravičnosti in okoljski vzdržnosti, edina smiselna pot naprej.«



Podelitev nagrad za raziskovalni natečaj: “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”

Z veseljem vas vabimo na podelitev nagrad raziskovalnega natečaja “Slovenska lokalna trajnostna prehrana in kmetijstvo”, organiziranega v okviru projekta Glasmladih: Brez kmetij se ne da živet!

Natečaj je mladim raziskovalcem ponudil priložnost, da razmislijo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, vlogi mladih ter o tem, kako lahko znanost prispeva k bolj pravičnemu, trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu. Prijavljene naloge so obravnavale teme lokalne pridelave hrane, prehranske politike, samooskrbe, agroekološke pristope idr.
Na dogodku bomo razglasili nagrajence natečaja, predstavili izbrana raziskovalna dela in odprli prostor za pogovor o pomenu mladih pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti prehrane.

Kdaj in kje?

LOKACIJA: Impact Hub Ljubljana, Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
DATUM IN URA: 25. november 2025, 13.00–15.00

Program dogodka: Vabilo na podelitev nagrad Raziskovalni natečaj!

Dogodek bo priložnost za povezovanje raziskovalcev, študentov, mentorjev in vseh, ki verjamejo, da so mladi ključ prihodnosti.

Veselimo se srečanja z vami, vaših idej in skupnega pogleda na lokalno prehrano ter trajnostno kmetijstvo!

Ekipa projekta Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!

Vabilo na mladinsko izmenjavo v Italiji: Green roots – Seeds of change

Se star_a med 18 in 25 let in želiš spoznati  mlade iz različnih držav, ki si delijo vrednote varovanja okolja in zdravega življenskega sloga?  Vabimo te, da se pridružiš mladinski izmenjavi Green Roots: Seeds of Change, ki bo potekalo med 17. in 29. septembrom 2025 v kraju San Martino Valle Caudina v Italiji.

 Kdaj in kje?

  • Prihod: 17 September
  • Odhod: 29 September
  • Lokacija: San Martino Valle Caudina, Italija

Kaj?

Na mladinski izmenjavi Green Roots se bo povezalo 36 mladih iz različnih evropskih držav, ki jih združuje skrb za okolje in strast do zdravega načina življenja. Skupaj bodo raziskovali trajnostne veganske recepte, jih kuhali in delili kulinarične tradicije svojih držav. Udeleženci bodo sodelovali v delavnicah o okolju in dobrem počutju ter v ustvarjalnih aktivnostih, kjer bodo skozi umetnost, ples, fotografijo in meditacijo gradili globlje razumevanje sebe, drugih in narave. Namen izmenjave je spodbujati trajnostne navade, zdravo življenje in medkulturno povezovanje mladih, ki želijo biti sprememba v svetu.

Kdo se lahko prijavi?

  • odprti in radovedni mladi, ki jih zanima raziskovanje veganske prehrane kot dejanja za varovanje okolja in živali, radi spoznavajo nove kulture ter jih navdušujejo področja, kot so kuhanje, fotografija, umetnost, glasba in narava.
  • mladi med 18. in 25. let

Stroški in potovanje:

Stroški nastanitve, prehrane in programa so pokrivani iz projekta Erasmus+, zato je izmenjava za udeležence brezplačna.

Potni stroški: Če si član Brez izgovora ali sodeloval pri vsaj 1 projektu, katerega nosilec je Brez izgovora ti potovanje uredi organizacija. V primeru, da nisi nič od zgoraj naštetega si lahko potovanje kriješ sam in po koncu projekta dobiš prav tako vrnjene stroške potovanja. V primeru, da si ne želiš kupiti svoje karte, ti jo lahko uredi organizacija, vendar v tem primeru nameniš 70€ v obliki kotizacije.

Prijave

Prijavi se prek našega obrazca TUKAJ do 22. julija.

Več informacij

Več informacij najdeš v infopacku ali nam piši na manca.kozlovic@noexcuse.si.



Enakopravnost na podeželju v očeh mladih: otvoritev razstave »Ona v srcu polja«

1. julija 2025 je v Mladinskem centru Celje potekala otvoritev razstave Ona v srcu
polja, ki je nastala kot zaključek fotografskega natečaja v okviru projekta Glas mladih:
Brez kmetij se ne da živet. Mladi so v objektiv raziskovali enakopravnost spolov,
trajnostno prehrano in vlogo kmetijstva v sodobni družbi. Razstava bo na ogled do
konca poletja.

V torek, 1. julija 2025 je v Mladinskem centru Celje potekala otvoritev razstave Ona v srcu
Polja, ki je nastala kot zaključek fotografskega natečaja v okviru projekta Glas mladih: Brez
kmetij se ne da živet! Projekt izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, nevladna
organizacija, ki se osredotoča na zagovorništvo na področju zdravja, okolja in trajnostnega
razvoja z aktivno udeležbo mladih, ter Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki
povezuje mlade s podeželja in krepi njihov glas pri razvoju kmetijstva, lokalnih skupnosti ter
pri sodelovanju na nacionalni in evropski ravni. Projekt poteka s finančno podporo Evropske
unije, ki jo omogoča društvo Focus.

Projekt odpira prostor za razmislek, ustvarjalnost in aktivno državljanstvo na področju hrane,
kmetijstva in podeželja. V ospredje postavlja pomen trajnostnega kmetovanja, lokalne
samooskrbe in pravične vloge mladih pri oblikovanju prihodnosti prehranskih sistemov. S
kampanjami, natečaji, pogovori in razstavami projekt opozarja na vlogo kmetijstva kot temelj
zdrave družbe in okolja ter spodbuja sodelovanje, enakopravnost in medgeneracijsko
povezovanje.

V objektiv fotoaparata so mladi ujeli raznolikost, sodelovanje in vključevanje – vrednote, ki
so pogosto spregledane na področju kmetijstva. Vsaka fotografija pripoveduje svojo zgodbo,
a vse skupaj ustvarjajo mozaik pogledov na enakopravnost, trajnost in pomen kmetijstva.
Razstava simbolično odpira prostor za razmislek o prihodnosti prehrane in podeželja, saj
fotografije raziskujejo moč in raznolikost ter odpirajo prostor za razmislek o vlogi žensk.

Glavne nagrade je žirija podelila v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji Ajda, kjer so
sodelovali mladi med 14. in 18. letom starosti, ter v kategoriji Pšenica, za mlade med 19. in
29. letom starosti. Strokovno žirijo so sestavljale Klara Avsenik Žagar, fotografinja, content
creatorka in ambasadorka projekta Glas mladih, Andreja Grobiša iz Zveze slovenske
podeželske mladine in Ana Šuligoj, fotografinja in predavateljica na Akademiji za likovno
umetnost. Prvo nagrado v kategoriji Ajda je prejela fotografija Narava je ženskega spola,
avtorstva Kai Peskar, v kategoriji Pšenica pa je žirijo najbolj prepričala Klara Oblak s
fotografijo Zgodbe izpod rute.

Razstavo je spremljal bogat kulturni program – v živo sta nastopila Manca Fekonja in Peter
Mandelj Mejač, obiskovalci pa so se lahko družili in povezovali ob okusni pogostitvi
pripravljeni s strani kmetije Podpečan.

Razstava bo odprta za javnost do konca poletja. Vstop prost! Za dodatne informacije se
lahko obrnete na: info@noexcuse.si /041 679 756

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.