Raziskave iz 2022 kažejo, da v Sloveniji več kot 21% mladih, starih od 15 do 19 let, na spletu preživi več kot 4 ure na dan.[1] Velik del tega časa predstavljajo socialna omrežja, zato se je pomembno vprašati, kaj jih dela tako zasvojljiva?
Plačamo s svojim časom
Socialne platforme, kot sta Instagram ali TikTok, so za uporabo brezplačne. To seveda drži le za povprečnega uporabnika, saj so glavna ciljna skupina družbenih omrežij ravno oglaševalci, ki jim plačajo v zameno za pozornost njihovih uporabnikov.
Več časa kot uporabnik preživi na družbenem omrežju, večja je možnost, da se mu prikažejo oglasi. Enak mehanizem velja za druge aplikacije, kot so YouTube, Twitter ali Facebook. To pomeni, da za uporabo družbenih omrežij v resnici ”plačujemo” s svojim časom – ko jih uporabljamo, se nam prikazujejo oglasi, od katerih omrežje služi. Poleg tega zanje »plačujemo« tudi z informacijami, ki jih delimo z omrežjem. Cilj vsakega družbenega omrežja je vedno, da na njem preživimo čim več časa.
Nagrajevalni sistem: trik, sposojen iz kazinojev
Družbena omrežja uporabljajo trik, ki povzroča, da na njem preživimo več časa ali nas celo zasvoji. Ta trik je podoben tistemu, ki je uporabljen v kazinojih in na igralnih avtomatih. Če podrsamo navzdol po ekranu na telefonu, ko uporabljamo družbeno omrežje, je to podobno temu, ko potegnemo ročico na igralnem avtomatu.
Po psihologiji gre pri rabi družbenih omrežij za teorijo okrepitve, natančneje za shemo variabilnega intervala. Gre za sistem, kjer uporabnik prejme nagrado v nerednih intervalih. Posameznik nagrade ne prejme vsakič, ko opravi želeno dejanje (podrsa po ekranu) ali po nekem vnaprej določenem, rednem urniku, ampak v na videz naključnih intervalih.
Pri oblikovanju mobilnih aplikacij in družbenih medijev lahko variabilna okrepitev prevzame obliko nagrad, dostavljenih po urniku, ki se zdi uporabnikom naključen, vendar je zasnovan tako, da jih zadrži aktivne dlje časa. Na primer: “všečki” se lahko “naključno” pojavijo ravno takrat, ko algoritem ugotovi, da bo uporabnik verjetno zapustil Instagram. Prek svojih algoritmov lahko Facebook zazna, kdaj je uporabnik verjetno negotov in dostavi instanten dvig samozavesti v obliki všečkov.
Igralništvo in internetne zasvojenosti delujejo na enak način: posameznik prejema ravno dovolj nagrad (kot so dobitki, všečki ali zabava) v dovolj rednih intervalih, da ga spodbudi k nadaljevanju uporabe. Uporabnik upa, da bo videl nekaj zabavnega (nagrado), ko bo podrsal po ekranu, a je ta nagrada nepredvidljiva. To povzroči, da se uporabnik vrača vedno znova – podobno pa delujejo tudi kemične zasvojenosti (npr. od tobaka ali alkohola).
Dopamin in nagrajevalni sistem
To hrepenenje po ponovni uporabi spletnih vsebin je povezano z biološkim mehanizmom, ki nagrajuje vedenjske vzorce, povezane z zadovoljevanjem osnovnih telesnih potreb in občutkom ugodja – to imenujemo možganski sistem za nagrajevanje. Gre za biološki mehanizem, ki se je razvil tekom evolucije in služi selekcioniranju ter vzdrževanju vedenjskih vzorcev, povezanih z ohranjanjem določene vrste oziroma posameznika.
Mehanizem nagrajuje vedenjske vzorce, ki zadovoljijo osnovne telesne potrebe in vedenjske vzorce, ki ohranijo vrsto, z vzbujanjem ugodja – sprošča se hormon dopamin. Ugodje motivira žival oziroma človeka k ponavljanju določenega vedenja.
Spletne aktivnosti nam prinašajo močno ugodje in to ugodje motivira osebo k ponovni uporabi platform ali aplikacij, ki prinašajo to ugodje. Pri zasvojenosti s spletnimi vsebinami se tako v možganih ujamemo v zanko nagrajevalnega kroga. Potrebujemo vse več te “droge”, da dosežemo isti užitek, hkrati pa stvari, ki so nam včasih prinašale prijetne trenutke oziroma zadoščenje, tega več ne prinašajo.
Viri
- 1: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/12/publikacija_nekemicne_zasvojenosti_v_sloveniji.pdf
- https://www.sciencetimes.com/articles/27290/20200914/social-media-addiction-ways-counter.htm
- https://www.techtarget.com/whatis/definition/intermittent-reinforcement#:~:text=In%20designing%20mobile%20apps%20and,is%20likely%20to%20leave%20Instagram