Ljubljana, 16. julij 2025 – Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) skupaj s partnerskimi organizacijami ostro nasprotuje obravnavi in sprejemu novega zakona o konoplji za osebno rabo, ki ga v Državni zbor RS vlagata stranki Gibanje Svoboda in Levica. Predlog zakona predvideva dovoljenje za posedovanje do 150 gramov konoplje na posameznika in dovoljuje domače gojenje, kar predstavlja neposreden korak v smeri legalizacije psihoaktivne rabe konoplje v Sloveniji. Ta zakonodajni poskus krši zavezujoče mednarodne konvencije Združenih narodov s področja drog, je v neskladju z evropskim pravnim redom ter ogroža zdravje mladih, javno varnost in družbeno dobrobit.

Alarmantni podatki iz tujine in Svetovnega poročila o drogah 2025

Najnovejše Svetovno poročilo o drogah 2025 opozarja na rekordno porabo drog po svetu, še posebej v državah, ki so legalizirale konopljo. Izkušnje iz ZDA, Kanade in Nemčije kažejo na porast uporabe konoplje med mladimi, povečanje duševnih motenj (npr. psihoz in depresij), zastrupitev pri otrocih, porast prometnih nesreč in razmah črnega trga. V Koloradu se je po legalizaciji število zastrupitev otrok s konopljo povečalo za 586 % (Lipid Research Center (LIPRC), 2023). V Kanadi se je vseživljenjska uporaba konoplje med mladostniki (16–19 let) povečala s 38 % na 43 % (Government of Canada, 2024). Tudi iz Nemčije že poročajo o negativnih posledicah legalizacije, kot so povečano povpraševanje, pravna zmeda in neučinkovita zaščita mladih. »Stroški posledic legalizacije močno presegajo obljubljene koristi. Z zakonom po nepotrebnem tvegamo zdravje prebivalstva in kršimo zaveze Slovenije v okviru OZN in EU. To ni odgovorno vodenje države«, je povedal Franc Zalar, predsednik ZKNB.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, dodaja: »Mladi bodo med prvimi, ki bodo nosili posledice teh odločitev – več psihiatričnih motenj, več apatije, več osipa iz šol. Kdaj bodo končno poslušali stroko in tiste, ki vsakodnevno delamo z mladimi?«

Poziv k odgovorni politiki in pomoči uporabnikom

ZKNB se obenem zavzema za dekriminalizacijo ljudi, ki uporabljajo droge in podporo ukrepom, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, kot so kakovostna preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter dostopno zdravljenje in socialna reintegracija oziroma okrevanje. To pa ne pomeni legalizacije, temveč pravičen in sočuten pristop, ki ljudem v stiski ponudi pomoč, ne pa kazni. Slovenija že zdaj po zakonodaji na področju drog in odnosu do uporabnikov drog spada med liberalnejše na svetu. »Legalizacija konoplje vodi v večjo porabo, posledično pa tudi v večje število voznikov pod vplivom THC, kar neposredno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Podatki iz ZDA in Kanade, kjer so konopljo legalizirali, kažejo na izrazit porast prometnih nesreč, povezanih z marihuano – v Kanadi kar za 475 %, kar potrjuje tudi raziskava Univerze v Ottawi,« opozarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Poziv poslankam in poslancem ter Vladi RS

Na referendumu junija 2024 so volivci izrazili zadržanost do legalizacije za osebno rabo, saj je bila podpora zgolj 51,5-odstotna, kar ne daje zadostne legitimnosti za spremembe na tako pomembnem področju. Še več – zakon, ki naj bi urejal področje konoplje, ni bil usklajen s stroko in ignorira opozorila nevladnih in mladinskih organizacij, ki opozarjamo na negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Zato pozivamo:
● da se zakon umakne iz zakonodajnega postopka,
● da se vzpostavi neodvisna strokovna razprava z vključitvijo zdravnikov, psihiatrov,
pedagogov in organizacij s področja javnega zdravja,
● da se oceni skladnost z mednarodnim pravom in analizira izkušnje iz tujine,
● da se zagotovi dolgoročno financiranje znanstveno podprte preventive,
namenjene predvsem mladim.

»Namesto zmanjšanja škode beležimo v državah, ki so legalizirale konopljo, porast uporabe, več duševnih težav, več prometnih nesreč in več nujnih zdravstvenih primerov. Legalizacija daje mladim lažen občutek varnosti, kar je z javnozdravstvenega vidika izjemno nevarno«, je zaključil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivne platforme«.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 693 523 ali e-
poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

Franc Zalar, predsednik zKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim
Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in
tobačno kontrolo (SZOTK)
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO)