Ljubljana, 22. oktober 2025 – Na današnji novinarski konferenci v organizaciji Agencije za varnost prometa (AVP) in Zavoda Vozim z naslovom »Vožnja pod vplivom THC in prometna varnost« so domači in tuji strokovnjaki s področja prometne varnosti, zdravstva in mladinske politike predstavili raziskave, tuje prakse ter izkušnje pri delu z vozniki in mladimi ter opozorili na povečana tveganja za prometno varnost, ki bi jih prinesla morebitna legalizacija konoplje za osebno uporabo v Sloveniji. Skupno sporočilo je jasno: vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih.
Mag. Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP, je poudarila pomen odgovornega odločanja pri oblikovanju zakonodaje: »Varna udeležba v cestnem prometu je mogoča le brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Legalizacija konoplje za osebno uporabo bi poslabšala prometno varnost, zato pozivamo k umiku predloga zakona in k previdnosti pri spremembah zakonodaje. Gre za vprašanje življenja, zdravja in varnosti vseh udeležencev v prometu, kjer ne moremo sklepati kompromisov.«
Do 20. 10. 2025 se je po podatkih Policije zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog, v katerih so umrli 4 ljudje, 10 jih je bilo huje, 16 pa lažje telesno poškodovanih. Dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri AVP, opozarja: »V letu 2024 je bilo kar 31 % vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Alkohol in droge močno vplivajo na zaznavanje, presojo in pripravljenost za tveganje, kar vodi v hude tragedije na cestah. AVP zato izvaja rehabilitacijske programe in si prizadeva za večjo ozaveščenost, strožji nadzor in učinkovitejše kazni. Posebej nas skrbijo tudi posledice legalizacije konoplje v tujini, kjer se je močno povečalo število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje – v Kanadi na primer za kar 475 %. Na AVP poudarjamo ničelno toleranco do drog in alkohola v prometu ter potrebo po okrepljenih preventivnih dejavnostih v sodelovanju z vsemi deležniki na državni ravni.«
Predlog zakona je zgrešen in neodgovoren: krši mednarodne obveznosti, izključuje stroko ter ustvarja tveganja za zdravje in promet. Pozivamo k umiku zakona. Namesto legalizacije potrebujemo celovit javnozdravstveni pristop, usmerjen v krepitev pomoči uporabnikom po vzoru modelov iz tujine.«Razboršek, dodaja, da morajo biti odločitve strokovne, ne politične.
Zdravstveni, preventivni in mladinski vidiki
Dr. Andrea Margan, dr. med, z UKC Ljubljana, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je pojasnila, da že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika: »Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Skupina s posebej visokim tveganjem za nezgode so mlajši vozniki zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj ter napačne presoje negativnih učinkov THC in lastnih sposobnosti med vožnjo pod vplivom. Za razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco do te snovi, hkrati pa zakon popolnoma umakniti, saj bi ta v kakršnikoli obliki ne le povečal dostopnost do konoplje temveč tudi njeno sprejemljivost v družbi, kar bi se odražalo tudi v slabši prometni varnosti.«
Val Stankovič Pangerc iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je povedal: »Po raziskavi Mladina 2020 v Sloveniji 15 % mladih med 15. in 29. letom starosti uporablja tobak, alkohol in druge droge za lajšanje čustvenih stisk, stresa in nelagodnih občutkov. Očitno je, da mladi že v nekem odstotku uporabljajo tako dovoljene kot nedovoljene droge in da že obstaja odnos, o katerem se je potrebno pogovarjati. Sprememba zakona, ki ni premišljena, lahko zelo napačno vpliva na odnos do konoplje za osebno rabo med mladimi, ker z naglico in nepremišljenostjo omogoča in sporoča napačne stvari. Povsem plastično povedano, lahko prehitre spremembe zakonov brez pomenskega dialoga in upoštevanja realnega stanja, kjer tudi ni ukrepov, ki bi ublažili velike potencialne učinke, vplivajo na cele generacije otrok in mladih.«
Vloga Policije in zakonodajni pogled
Tudi mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, ocenjuje, da bo morebitna legalizacija konoplje za osebno rabo negativno vplivala na varnost cestnega prometa. Zaradi lažje dostopnosti bo v cestnem prometu udeleženih več udeležencev, ki bodo pod vplivom THC: »To nas učijo izkušnje tujih policij iz držav, kjer so takšno ureditev uvedli. Povsod namreč beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev cestnega prometa, ki so vozili pod vplivom THC in so bili dobljeni pri policijski kontroli, in vsaj 5-odstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC-ja v prometu nevarni.«
V primerjavi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom alkohola je ugotavljanje vožnje pod vplivom prepovedanih drog bistveno bolj zahtevno in predvsem bolj drago, tako za udeležence v cestnem prometu, kot tudi za državo, pravijo na Policiji. Predvsem pa je bolj zamudno, saj je treba posamezniku, pri katerem je ugotovljen sum za vožnjo pod vplivom drog, v vsakem primeru odrediti strokovni pregled.
Iz predloga zakona je razvidno, da se predvideva lestvica, za razliko od sedanje ureditve, ko je v cestnem prometu do teh substanc ničelna toleranca. To pomeni, da bi bilo v cestnem prometu dovoljeno voziti tudi, če bi voznik imel določeno manjšo stopnjo THC v organizmu. To pa je še posebej sporno, saj po tej ureditvi prepustimo vozniku, da sam ocenjuje, koliko je še dovoljeno oziroma kolikšna je količina zaužite substance, ki je še dovoljena, kar je praktično nemogoče, še menijo na Policiji: »Zato bi bil odstop od sedanje ureditve, ki predvideva ničelno toleranco do teh snovi v cestnem prometu, po našem mnenju povsem neprimeren. Glede na slabšo varnost cestnega prometa v letošnjem letu menimo, da naša družba še ni zrela za tako drastično legalizacijo THC tudi v prometu.«
Na Ministrstvu za infrastrukturo prav tako ne podpirajo omenjenega predloga zakona, njihovo stališče je povzela mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za cestni promet: »Ministrstvo za infrastrukturo z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti v zvezi s predlogom Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, predvsem z vidika vpliva na prometno varnost, pri čemer gre za varnost cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa. Vpliv konoplje na prometno varnost so preučevale številne študije, ki so pokazale, da uporaba konoplje povečuje tveganje za prometne nesreče. Na to opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ministrstvo meni, da veljavna ureditev v Zakonu o pravilih cestnega prometa in Zakonu o voznikih, torej prepoved vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, predstavlja ustavno dopusten in sorazmeren ukrep, ki varuje udeležencev cestnem prometu in pozitivno vpliva na njihovo varnost. Predloga zakona zaradi navedenih tveganj za poslabšanje prometne varnosti ministrstvo ne podpira.«
Mednarodni vidik
Svoja stališča je prek videopovezave predstavil dr. Frederick Vinckenbosch, raziskovalec in član International Council on Alcohol, Drugs and Traffic Safety (ICADTS). Predstavil je glavna tveganja, ki jih legalizacija kanabisa za osebno uporabo predstavlja za varnost v cestnem prometu, glede na najnovejše mednarodne raziskave: »Eksperimentalni in epidemiološki dokazi kažejo, da kanabis, ki vsebuje THC, lahko pomembno poslabša zmožnost vožnje in poveča tveganje za prometne nesreče. Ugotovitve iz ZDA in Kanade po zakonodajnih spremembah so mešane, vendar nakazujejo negativen vpliv na prometno varnost. Glede na dolgo obdobje zaznavnosti THC v telesu legalizacija pomeni potrebo po določitvi tolerance za voznike. Vendar edinstvena farmakologija THC otežuje določitev mejnih vrednosti po vzoru alkohola. Trenutni vedenjski testi ob cesti kažejo omejeno natančnost pri prepoznavanju voznikov pod vplivom in trenutno ne predstavljajo izvedljive rešitve. Zaključimo lahko, da bo usklajevanje prometne varnosti z legalizacijo kanabisa zahtevna naloga.«
Amy Ronshausen, izvršna direktorica organizacij Drug Free America Foundation in Save Our Society From Drugs (SOS), je v video nagovoru predstavila izkušnje iz ZDA po legalizaciji konoplje: »Nova raziskava Ameriškega kolegija kirurgov (American College of Surgeons) je pokazala, da je bilo v ameriški zvezni državi Ohio 42 % voznikov, udeleženih v smrtnih prometnih nesrečah, pozitivnih na aktivni THC — kar kaže, da vožnja pod vplivom kanabisa postaja vse resnejša grožnja javni varnosti. Kanabis upočasni reakcijski čas, zoži pozornost in poveča tveganje za nesrečo tudi do 200 %. Naše sporočilo je preprosto: če uporabljate kanabis, ne vozite. Preventiva, izobraževanje in na dokazih temelječa politika lahko rešijo življenja.«
Sklepni poudarki
Udeleženci konference s področja prometne varnosti, medicine dela in preventive pozivajo k popolnemu umiku predloga Zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ki bo, sodeč po številnih izkušnjah iz tujine, negativno vplival na prometno varnost. Prvič zaradi lažje dostopnosti konoplje, kar ima za posledico več udeležencev v cestnem prometu, ki vozijo pod vplivom THC, drugič zaradi člena, ki predvideva možnost, da imajo lahko vozniki v krvi določeno količino THC. Lestvica tolerance, ki določa dopustno mejo pri 3 ng THC/mg krvi (podobno kot pri alkoholu 0,50 g alkohola/kg krvi), odpira številna strokovna in varnostna vprašanja. Zato stroka poudarja: ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi (in alkohola) v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste.
