KAJ PRAVZAPRAV JE MOKRA KULTURA?

  • Kakšna je razlika med mokrimi in suhimi kulturami? 
  • Kaj so razlogi zanjo in kako dosežemo spremembe?

V času večjih praznovanj javno-zdravstvene organizacije vedno znova opozarjajo na prekomerno pitje, ki se lahko slabo končajo, tudi s smrtjo. V začetku novega šolskega leta smo priča množičnem opijanju mladih, ko nekateri pristanejo celo na urgenci. Toda to ni težava zgolj mladih – v celotni slovenski populaciji je le 5 % takih, ki ni nikoli spila alkoholne pijače, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsaki peti moški in vsaka petindvajseta ženska je bila od alkohola verjetno odvisna. Na leto povprečni Slovenec spije 11,1 litrov na leto, medtem ko je svetovno povprečje 6,2 litrov. Naše pitne navade nas ponesejo med sam vrh v Evropi in na svetu. V Sloveniji imamo mokro kulturo.

Mokra kultura pomeni, da je pitje alkohola v družbi normalizirana. Ni nenavadno, če so ob druženju s prijatelji vedno prisotne konzerve piva, ob kosilu kozarci vina, ob praznovanjih pa prekomerno pitje. Vsakdanje življenje že skorajda samoumevno spremlja alkohol, kot tudi večja praznovanja, kjer je čezmernost in hoja po tankih mejah sprejemljiva. Spregledani pa so podatki, da vsakodnevno zaradi alkohola umreta dva človeka, zaradi alkoholiziranih voznikov pa vsakoletno umre okoli 75 ljudi. Pitje se vidi kot nekaj veselega, pozitivnega, sproščujočega, mladi pa lahko preko alkohola iščejo svojo identiteto, se upirajo, postajajo del odraslega življenja. Vse to je del mokre kulture.

Kako smo prišli do te točke? NIJZ piše, da je Slovenija kultura, v kateri je alkohol že tradicionalno prisoten, predvsem zaradi njene vinorodne zemlje. Medtem ko morda vloga tradicije igra svojo vlogo, predvsem pri začetkih mokre kulture, ne smemo pozabiti na efektivne državne alkoholne politike, ki lahko zmanjšajo vnos alkohola, prekomerno pitje ter negativne posledice alkohola. Manko alkoholnih politik tako vodi v ohranjanje alkohola, ali celo alkoholizma, kot nekaj normalnega. Mladi s tem še vedno spodbujajo drug drugega k pitju, alkohol še vedno ostaja ključni povezovalni člen, norma, ali celo družbena in vrstniška prisila.

Ljudje, ki živijo v suhi kulturi, na splošno drugače razmišljajo o alkoholu. V primerjavi z mokro kulturo, se posamezniki v suhi kulturi običajno zavedajo lastne odgovornosti in negativnih zdravstvenih posledic. Nasprotno pa posamezniki v mokri kulturi alkohol dojemajo širše, za večino je to domena prijateljev, identitete, lastna odgovornost je le redko izpostavljena. Alkoholne politike bi skupaj z omejevanjem dostopa, boljšim nadzorom prometa, morali nasloviti tudi kulturo in družbo samo, kajti ta sama ustvarja iluzijo alkohola kot nečesa zabavnega in dovoljenega. 

V Sloveniji torej živimo v mokri kulturi, ki alkohol uprizarja kot nekaj povsem normalnega. Brez učinkovitih alkoholnih politik in intervencij, ki bodo tovrstno percepcijo alkohola naslovile tudi iz širšega konteksta, se mokre kulture ne bomo znebili. S tem pa bomo ohranjali brezbrižno vedenje do alkohola in še naprej pozabljali na negativne zdravstvene učinke. 

PREBERITE TUDI

28.03.2024

Sporočilo za javnost: Podpora…

Nevladne organizacije, članice Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (zKNB), v celoti podpiramo in zagovarjamo trenutne predloge sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih

12.03.2024

Tobačna industrija je v…

Ljubljana, 12. 3. 2024 – Ob aktualnem predlogu spremembe Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) je Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija v

11.03.2024

Do dobre energije brez…

Ni vse zlato, kar se sveti. Energijske pijače niso za otroke in mladostnike. V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija v partnerstvu z Ministrstvom za zdravje,

Vse novice