MANJ TVEGANO PITJE: Mit ali resnica?

  • Ali res obstaja manj tvegano pitje alkohola? Ali alkohol vedno ogroža zdravje?
  • Ali je manj tvegana meja pitja za vse enaka? 

Pitje alkohola je za zdrav življenjski slog mnogokrat odsvetovano. Vsem je jasno, da alkohol v prekomernih količinah nikoli ni blagodejen za naše telo. Toda meja med alkoholom in zdravjem postane bolj zabrisana, če govorimo o enem kozarcu ali dveh. Nekateri ponujajo maksimalno število meric, spet drugi ga povsem odsvetujejo. Torej, kdaj je alkohola preveč? Ali res obstaja t.i. manj tvegano pitje alkohola?

Manj tvegano pitje alkohola pomeni količino vnosa alkoholne pijače, ki na daljši rok ne bo negativno vplivala na naše zdravje. Ker so naša telesa različna, je ta mera za vsakega posameznika različna, zato strokovnjaki za različne demografske skupine predlagajo različne mere. Na primer, odrasli moški lahko spijejo nekoliko več kot ženske, če te niso noseče ali ne dojijo. Določene bolezni prav tako spremenijo mero manj tveganega pitja.

 

 

Vendar pa manj tvegano pitje ne pomeni, da je ta količina alkohola priporočena. Nasprotno, gre zgolj za sprejemljivo količino, ki najverjetneje ne bo poslabšala našega zdravstvenega stanja. Prav tako je potrebno poudariti, da meja manj tveganega pitja ne označuje meje zdravega pitja. 

Zadnje raziskave namreč kažejo, da lahko vsaka kapljica poslabša naše zdravje na dolgi rok. Tudi manjše količine alkohola so bile povezane z manjšanjem sive možganovine, še največ pa v populaciji s previsoko telesno težo. Prav tako naj bi alkohol lahko bil povezan z demenco. Zdravstvene posledice manjših količin alkohola se še najbolj poznajo pri nezdravi populaciji, najstnikih ter nosečnicah, vendar iz tveganja ni izvzet nihče. 

To velja za vse vrste alkoholnih pijač. Velikokrat smo že slišali o mitu kapljice rdečega vina za zdravje, razlog za to pa naj bi bil v visokem številu antioksidantov v rdečem vinu. Vendar tudi to ni res. Raziskovalci so namreč mnenja, da so nekatere raziskave rdeče vino v preteklosti z blagodejnim učinkom povezale zato, ker je bil ta del mediteranske prehrane. Ostali pa opozarjajo, da je na Japonskem, kjer prevladuje pivo, delež srčno-žilnih bolezni še manjši kot v Franciji. Zato zelo težko govorimo o različnih alkoholih in njihovem vplivu na zdravje – zdi se, da so prisotni drugi, še neodkriti dejavniki. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da mora biti vsaka alkoholna pijača zaužita v najmanjših količinah, še najbolje v ničnih. Če želimo povišati vnos antioksidantov, lahko najdemo manj tvegan vir, ki ni rdeče vino.

Za mlajše od 21. leta je uživanje alkohola povsem odsvetovan. Alkohol lahko na še razvijajoče možgane negativno vpliva tudi v najmanjših merah. Mera manj tveganega pitja je zato povsem drugačna za mlajšo populacijo, v primerjavi s preostalo. Prav tako se meja manj tveganega pitja spremeni za voznike prevoznih sredstev. Alkohol takrat ni priporočljiv, tudi v najmanjših merah ne.

Čeprav obstaja medicinsko-podkrepljena meja za manj tvegano pitje, je ta meja le priporočena, ne pa sprejemljiva. Za dolgo, zdravo življenje je bolje, da sploh ne govorimo o tveganju – najmanj tvegamo, če se alkohola povsem izognemo.