- 3. je bil v javno razpravo posredovan Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Zakon želi odpraviti nepravilnosti pri prenosu Direktive Evropske komisije, obenem pa uvaja še Delegirano direktivo Komisije. Trenuten predlog s tem uvaja prepoved različnih arom za ogrevane tobačne izdelke ter zdravstvena opozorila na embalaži ogrevanih tobačnih izdelkov, kot to velja za druge tobačne izdelke. Spremembe vključujejo tudi večji nadzor nad novimi tobačnimi in nikotinskimi izdelki ter izboljšanje že vzpostavljenega sistema nadzorovanja izvajanja ZOUTPI.
V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija te spremembe pozdravljamo. Kajenju lahko pripišemo do 9 smrti dnevno, kar je več kot seštevek ostalih prezgodnjih smrti. To predstavlja visok strošek za posameznika in družbo. Slovenijo namreč prezgodnje smrti in zmanjšanje produktivnosti zaradi obolenj stanejo do 5 % BDP-ja, česar prenizke trošarine ne pokrijejo. Prodaja tobačnih izdelkov državi torej predstavlja izgubo.
Predlagane spremembe ZOUTPI dodatno zaščitijo tudi otroke in mladostnike pred začetkom uporabe oziroma redno uporabo tobaka. Mladi v več primerih z lahkoto kupijo tobačne izdelke, kot kažejo lanske raziskave skritih nakupov, ki smo jih opravili v nekaterih slovenskih mestih. Pred leti so mladostniki mnogo lažje dostopali do tobačnih izdelkov. Upad kršitev, v tem primeru uvedba dovoljenj za prodajo, dokazuje na pomembnost strožje zakonodaje.
Ne gre zanikati, da so elektronske cigarete vse večja nevarnost, saj število uporabnikov raste iz leta v leto. Zaskrbljujoče so tudi raziskave, ki kažejo na vse višjo vsebnost koncentracije nikotina v e-cigaretah na trgu. Sistem nadzorovanja novih tobačnih in nikotinskih izdelkov je nujen, saj je zakonodaja na tem področju šibka, saj vse prevečkrat dovoljuje vstop na trg vprašljivim izdelkom. V Brez izgovora večkrat prejemamo vprašanja o ‘breznikotinskih vejpih,’ ki so se v zadnjem času pojavili na slovenskem trgu. Tovrstni vejpi kljub imenu običajno vsebujejo nikotin, četudi v manjši meri. Zares pa ne moremo poznati točne količine nikotina v izdelku, saj se ta lahko razlikuje od količine, navedene na embalaži.
Predlog zakona zato razumemo kot korak v pravo smer, a hkrati predlagamo še več učinkovitih ukrepov, ki bi sledili Strategiji za zmanjševanje posledic rabe tobaka – Slovenija brez tobaka. Osrednji cilj strategije je zmanjšati delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki uporablja tobačne oziroma nikotinske in povezane izdelke, na manj kot 5 % do leta 2030. 26 % dijakov (NIJZ 2021) je vsaj enkrat poskusilo elektronske cigarete, ogrevane tobačne izdelke pa 13 %. Te številke lahko znižamo z naslednjimi ukrepi, ki bi Slovenijo postavili med naprednejše države z vidika učinkovite in preventivne zakonodaje:
- Dodatne omejitve kajenja na javnih površinah, zlasti tam, kjer se zadržujejo otroci, torej v bližini šol, parkov, športnih površin, itd. Osebe so na javnih površinah še vedno lahko izpostavljene pasivnemu kajenju, prihaja pa tudi do onesnaževanja z ogorki. Nekatere države so že uvedle t.i. »smoke-free« prostore, med katere sodijo plaže, mestni parki, igrišča …
- Dodatne omejitve prikazovanja oziroma oglaševanja tobačnih izdelkov na spletu, v avdiovizualnih produkcijah, družbenih medijih in še posebej nameniti razmislek prikritemu oglaševanju preko vplivnežev. Takšna oglaševanja oziroma prikazovanja lahko vodijo v normalizacijo tobačnih izdelkov oziroma zavajanje predvsem mladostnikov.
V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija zagovarjamo preventivne ukrepe in aktivno sodelujemo v mednarodnih projektih, ki spodbujajo napredek in približevanje k družbi brez tobaka. V tem letu pri Brez izgovora skupaj s Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo sodelujemo pri zbiranju milijon podpisov v vseh državah članicah Evropske Unije za boljše in bolj poostrene zakone na področju uporabe tobaka in povezanih izdelkov.
