Oznaka: potrošništvo

Manj kupuješ, manj škoduješ – decembrska kampanja za odgovorne potrošnike

December je čas topline, druženja in praznovanja – a hkrati tudi obdobje pretirane potrošnje. Zato Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija skupaj s partnerji – Inštitutom za zdravje in okolje, Zvezo slovenske podeželske mladine, okoljsko organizacijo Focus in Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj – v decembru izvaja kampanjo »Manj kupuješ, manj škoduješ«, s katero spodbuja premišljene in odgovorne praznične izbire. Letošnja kampanja spodbuja posameznike, družine in skupnosti, da praznični čas preživijo z mislijo na okolje in ljudi, ki jih obkrožajo – na svoje najbližje ter vse, ki v širšem pomenu skrbijo za nas in soustvarjajo toplino praznikov.

Kampanja poudarja pomen izbire slovenske hrane in izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj s tem ne le zmanjšujejo okoljski odtis, temveč tudi krepijo povezanost in podporo skupnosti.

S sporočilom »Prazniki dišijo po domu. Zato na mizo daj lokalno in trajnostno hrano.« kampanja izpostavlja, da lokalne in trajnostne izbire niso le odgovorne, temveč dajejo praznikom pristnost in pomen.

Lokalno, domače in odgovorno

Kampanja opozarja, da imajo naše vsakdanje odločitve, kot je izbira lokalnih in trajnostno pridelanih izdelkov, npr. sadja, zelenjave ali moke, vpliv na okolje, zdravje in skupnost, v kateri živimo. S tem, ko izberemo slovenske izdelke, podpiramo domače pridelovalce, skrajšujemo transportne poti hrane in prispevamo k ohranjanju delovnih mest, ohranjanju krajine ter vitalnosti slovenskega podeželja. Hkrati moramo k trajnostnim prehranskim sistemom pristopiti tudi sistemsko – z jasnimi politikami, podporo kmetom in spremembami v celotni prehranski verigi. Organizacije, ki sodelujemo pri kampanji Manj kupuješ, manj škoduješ, pa to potrebo naslavljamo skozi različne projekte in pobude, ki vsaka na svoj način prispeva k bolj vzdržni prihodnosti.

Skupna pobuda za trajnostno prihodnost

Vsaka od sodelujočih organizacij bo kampanjo obogatila s svojimi vsebinami, od nasvetov o trajnostni prehrani, idej za praznične mize iz lokalnih sestavin, do zgodb slovenskih pridelovalcev in primerov dobrih praks. Cilj je spodbuditi širšo javnost k razmisleku o tem, da odgovorne izbire niso omejitev, temveč način, da praznujemo z mislijo na prihodnost.

Povezovanje, ki gradi skupnost

Pobuda je del širšega prizadevanja za trajnostne prehranske sisteme v Sloveniji, ki temeljijo na sodelovanju civilne družbe, mladinskih organizacij in podeželskih skupnosti. Kampanja nas opominja, da lahko stopimo skupaj, premostimo razlike in naredimo pomembne korake tudi v prazničnem decembru.

#ManjKupuješManjŠkoduješ

Brez kmetij se ne da živet!

»Prazniki pogosto okrepijo pritisk na pretirano potrošnjo – od prazničnih popustov do idealiziranih podob popolnih večerij, zaradi česar potrošniki prehitro posežemo po priročnih, a manj trajnostnih izbirah«, je poudarila Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora, ki v projektu Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet![1] naslavlja pomen lokalne pridelave hrane, vlogo žensk v kmetijstvu ter razvija in nadgrajuje razumevanje pomena kmetijstva v Sloveniji. Trenutne navade potrošnikov ne podpirajo lokalnega kmeta tako, kot bi lahko, zato smo se v projektu »odločili poudariti pomen lokalne pridelave hrane za bolj vzdržne prehranske sisteme, ki pa temeljijo na tem, da niso ogrožene gospodarske, družbene in okoljske osnove«, dodaja Ajda Podlesnik, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

 

Pomen pridelave hrane za bolj odporno prihodnost

 

Podnebne spremembe močno vplivajo na kmetijstvo, hkrati pa ima ta sektor velik potencial, da vplive tudi blaži. Regenerativne prakse med drugim izboljšujejo rodovitnost tal in povečujejo skladiščenje ogljika, zato pomembno prispevajo k bolj odporni prehranski prihodnosti v sredozemskem prostoru.[2] Urška Krajnc z Inštituta za zdravje in okolje poudarja: »Ko govorimo o lokalni hrani, moramo govoriti tudi o njenih koreninah – o načinu pridelave. Regenerativne prakse varujejo in obnavljajo tla, zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb ter ustvarjajo pogoje za bolj zdravo hrano in s tem tudi za bolj zdravo skupnost.« Projekt[3]omogoča sodelovanje kmetov, raziskovalcev in odločevalcev pri razvoju podnebno odpornih kmetijskih sistemov, ki bodo lahko vzdržali izzive prihodnosti.

 

 

Prazniki niso izgovor za neodgovorne izbire[4]

Praznični december pogosto povezujemo z lučkami, dobro hrano in obdarovanjem, vendar so te podobe topline pogosto prepletene s pretirano potrošnjo in agresivnim oglaševanjem. Mnoge praznične dobrote imajo za seboj dolgo pot in težke zgodbe: začimbe iz tropskih krajev, pridelane v nepoštenih razmerah, kakav, ki je pogosto povezan z otroškim delom, ter sladkor z območij krčenih gozdov. Kot opozarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj: »V praznikih, ki naj bi bili čas bližine, ne smemo pozabiti, da imajo naše izbire resnične posledice – od delovnih pogojev pridelovalcev do vpliva na okolje.«

Zato je pomembno, da obdarovanju in praznični mizi vrnemo smisel: z lokalno, sezonsko, ekološko ali pravično pridelano hrano ter z jedmi iz osnovnih sestavin.

Trajnostna prehrana za zdravje ljudi in okolja, tudi med prazniki[5]

Podnebna kriza se stopnjuje, Slovenija pa je med evropskimi državami, ki utrpijo največ škode zaradi ekstremnih vremenskih pojavov[6]. To resno ogroža našo prehransko varnost. V Sloveniji imamo malo kmetijskih zemljišč in količina hrane, ki jo lahko pridelamo, je zelo omejena. Več kot 80 % hrane na naših policah je uvožene. Podnebne spremembe bodo proizvodnjo hrane v Sloveniji v prihodnje dodatno ogrozile in še povečale našo prehransko odvisnost od globalnih živilskih trgov. Zato potrebujemo trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč pred pozidavami in ciljno porabo sredstev kmetijske politike za povečanje odpornosti kmetijstva na pretrese.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, poudarja: »Nujno moramo preoblikovati sistem pridelave in potrošnje hrane v pravičnejši, odpornejši in okolju prijaznejši model. Z več lokalno in trajnostno pridelane hrane, manj odpadkov in več rastlinske prehrane. Posamezniki lahko s svojimi izbirami pomembno prispevamo k temu prehodu.«

Kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ nas opominja, da se odgovorne praznične izbire začnejo pri vsakodnevnih dejanjih in nadaljujejo v podpori sistemskim spremembam, ki lahko prehranski sistem oblikujejo v pravičnejšega, odpornejšega in trajnostnega. Organizacije, ki stojijo za kampanjo, s svojimi projekti dokazujejo, da lahko k boljši prihodnosti prispevamo vsi – od pridelovalcev in skupnosti do posameznikov, ki odločajo, kaj bodo postavili na svojo praznično mizo. Resnično razkošje praznikov ne izhaja iz količine, temveč iz spoštovanja hrane, ljudi in okolja, ki nas povezuje.

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 041 679 756 ali e-poštnem naslovu: info@noexcuse.si

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija,

Inštitut za zdravje in okolje,

Zveza slovenske podeželske mladine,

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

[1] Projekt: Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!   https://www.noexcuse.si/projekti/glas-mladih-brez-kmetij-se-ne-da-zivet/

[2] IPCC: https://www.ipcc.ch/srccl/chapter/chapter-1/

[3] Projekt: Carbon Farming MED: https://carbonfarmingmed.interreg-euro-med.eu/

[4] Projekt: Futr za jutr @futrzajutr https://focus.si/projekti/futr-za-jutr/

[5] Projekt: Podnebni meni, www.podnebnimeni.si

[6]  https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/economic-losses-from-climate-related

Od potrošnje k povezanosti

Koliko drugih asociacij se vam utrne, preden ob besedi “božič” pomislite na darila? Praznikov si brez daril skoraj ne znamo predstavljati. V krščanstvu je obdarovanje najprej povezano s simboliko daril, ki so jih sveti trije kralji prinesli Jezusu ob njegovem rojstvu (zlato, kadilo in milo). V Sloveniji je otrokom dolgo časa darila prinašal Miklavž 6. decembra, v Jugoslaviji pa Dedek Mraz, vendar sta danes obe tradiciji skorajda izrinjeni pod vplivom angloameriške kulture. Popularizacija božičnih dreves, kokalinega Božička in razne božične pesmi, ki jih poznamo iz filmov in reklam, so poskrbeli, da božič danes tako močno povezujemo z (morda) pretiranim obdarovanjem.

Po eni strani je obdarovanje povezano z izražanjem ljubezni in hvaležnosti do naših bližnjih, ki jim s pozornostmi decembra pokažemo, da jih imamo radi. A je bila ta praksa v zadnjih letih izkoriščena s strani kapitalizma in komercializacije. Evforija nakupovanja se začne že pred prazničnim mesecem, s črnim petkom, ko nas številni popusti, akcije in nenehno bombardiranje z idejami za darila spremljajo vse do konca leta, da vsako leto občutimo vedno večji pritisk pri iskanju (popolnih) daril. Za marsikoga darila postanejo obveznost. Dajejo nam občutek, da bo *ravno ta izdelek* popolno darilo, ki bo popolnoma osrečil naše najbližje. Reklame z velikimi nasmehi nam kažejo, da bodo proizvodi prinesli toplino in ljubezen. Sprašujemo se, kaj kupiti svojim prijateljem in družini, da zadovoljimo idejo o popolnem božiču? Za nas takšna podoba praznikov pomeni večjo potrošnjo, za prodajalce pa masten zaslužek.

Morda je čas, da naredimo korak nazaj in se vprašamo, kaj želimo s svojimi darili zares sporočati. Si res želimo podpirati in spodbujati potrošniško idejo božiča, ki ima močan negativen vpliv na okolje? Ta gotovo ni potrebna, da dosežemo svoj resnični cilj, ki je izražanje ljubezni.

Obdarovanje je v naši družbi in kulturi že tako globoko zakoreninjeno, da imamo pogosto občutek, da gre za nujnost, ki jo naši bližnji od nas pričakujejo. Zato smo se mlade odločili vprašati, kaj si od prijateljev želijo za božič. Odgovorili so:

  • Čas skupaj🧡
  • Njihov čas
  • Da se vsi skupaj dobimo ali pa gremo kam, samo da se imamo fajn😅
  • Denar
  • Njihovih objemov!
  • Njihovega časa!
  • Da si vzamejo čas, da smo na kupu❤️ Kak večer ob družabnih igrah!
    (Citirali smo vse podane odgovore s slovničnimi popravki.)

Sporočilo je jasno. Večina med nami si za praznike preprosto želi le družbo prijateljev in družine. Namesto iskanja daril in pretiranega nakupovanja lahko svojo energijo usmerimo v to, da podarimo tisto, kar je vredno največ – čas in ljubezen. Razumemo, da je korak stran od daril lahko strašen, saj imamo občutek, da jih od nas vsi pričakujejo. A je odziv mladih gotovo signal, da ta niso nujna. Letošnji prazniki so lahko priložnost, da s prijatelji ustvarite novo tradicijo – brez daril, a z iskrenim dogovorom za skupno druženje in pristno povezanost.

Viri

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.