Oznaka: manifest

SZJ: Strokovnjaki pred Marihuana maršem: razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitih

Ljubljana, 22. april 2026 – Ob napovedanem Marihuana maršu, ki ga jutri v Ljubljani organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), se ponovno odpira razprava o legalizaciji konoplje in njenih vplivih na družbo. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ob tem ponovno opozarjamo, da mora biti vsaka javna razprava o tej temi utemeljena na znanstvenih dokazih, z ozirom na dolgoročne učinke na javno zdravje, zlasti zdravje mladih. Pri legalizaciji konoplje ne gre zgolj za vprašanje individualne svobode, temveč kompleksno javnozdravstveno odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

 

SLOVENSKI MLADOSTNIKI GLEDE RABE KONOPLJE V EVROPSKEM VRHU

Najnovejši rezultati evropske raziskave ESPAD (2024)[1] kažejo, da se je uporaba konoplje med mladimi v zadnjih letih v povprečju nekoliko zmanjšala, razširjenost pa je kljub temu visoka. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana substanca v evropskih državah med mladimi. Še posebej zaskrbljujoči so podatki za Slovenijo, ki se v številnih ključnih kazalnikih uvršča v sam evropski vrh. Medtem ko je v evropskem povprečju konopljo kot lahko dostopno ocenilo 12 % mladih, odstotek ocene slovenskih mladostnikov dosega kar 41 %, kar Slovenijo skupaj z Norveško uvršča med državi z najvišjo vrednostjo v Evropi. Enako zaskrbljujoč je podatek, da se je v Sloveniji z uporabo konoplje srečalo že 18 % mladih, medtem ko evropsko povprečje znaša 12 %. Prav tako se v Sloveniji pojavlja visok delež mladih, ki se uvrščajo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem (kar 5,9 % v primerjavi z evropskim povprečjem, ki dosega 3,4 %), kar pomeni, da uporaba presega občasno rabo in predstavlja visoko tveganje za negativne zdravstvene in psihosocialne posledice posameznika. (ESPAD, 2024).

Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, opozarja: »Mladi danes odraščajo v okolju, kjer se zaznava tveganj hitro spreminja. Če družba pošilja signale, da je uporaba konoplje sprejemljiva ali celo normalna, lahko to hitro izniči napore zadnjih let na področju preventive.«

Podatki iz tujine dodatno potrjujejo, da je razprava o legalizaciji vse prej kot enostavna. Dolgoročni evropski trendi kažejo, da se je uporaba konoplje med odraslimi v zadnjih dveh desetletjih povečala, pri čemer večino uporabnikov predstavljajo mlajši odrasli. Obenem raziskave opozarjajo na povezavo med uporabo konoplje in drugimi tveganimi vedenji ter porastom uporabe drugih prepovedanih drog, na primer kokaina. Slovenija se glede na oceno mladih o dostopnosti kokaina, uvršča nad evropsko povprečje. Več kot 20 % mladih meni, da je kokain lahko dostopen, v primerjavi z evropskim povprečjem, ki dosega 13 %. (ESPAD, 2024).

LEGALIZACIJA IN LIBERALIZACIJA RABE KONOPLJE NEGATIVNO VPLIVATA NA VARNOST IN ZDRAVJE DRUŽBE

Izkušnje držav, ki so konopljo legalizirale ali liberalizirale, razkrivajo številne neželene posledice – od večje dostopnosti in normalizacije uporabe do porasta težav z duševnim zdravjem ter povečanja števila prometnih nesreč in hospitalizacij.

»V prometni varnosti velja zelo jasno pravilo, da vsaka snov, ki vpliva na zaznavanje, reakcijski čas in presojo, povečuje tveganje za prometne nesreče. Konoplja pri tem ni izjema. Če se povečuje dostopnost in normalizacija uporabe, to pomeni tudi večjo verjetnost vožnje pod vplivom, zlasti med mladimi,« izpostavlja David Razboršek, direktor Zavoda Vozim.

Še posebej zaskrbljujoč je razvoj izdelkov z visoko vsebnostjo psihoaktivne učinkovine THC. Tovrstni izdelki so bistveno močnejši kot pred desetletji, s tem pa predstavljajo večje tveganje za razvoj zasvojenosti ter duševnih motenj.

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija poudarja, da »ne govorimo več o isti snovi kot nekoč. Današnji izdelki so močnejši, dostopnejši in pogosto tudi bolj agresivno trženi, kar predstavlja dodatno tveganje za mlade.«

Raziskave kažejo, da je uporaba konoplje povezana tudi z duševnim zdravjem, saj povzroča večje tveganje za anksioznost, depresijo in psihotične motnje, še posebej pri mladih, katerih možgani se še razvijajo. Uporaba v obdobju adolescence je povezana tudi s slabšimi učnimi dosežki, večjo verjetnostjo opustitve šolanja in dolgoročnimi posledicami v socialnem razvoju.

VLAGANJE V SISTEMATIČNO PREVENTIVNO DELO JE KLJUČNO

Pozitivni trendi med mladimi, torej zmanjšanje uporabe konoplje med mladimi v zadnjem obdobju, so rezultat dolgoletnega vlaganja v preventivo – od učinkovitih programov v šolah do širših javnozdravstvenih kampanj. Prav ti ukrepi prispevajo k boljši informiranosti mladih in večji zaznavi tveganj, povezanih z uporabo drog.

To prepoznava tudi Franc Zalar, predsednik ZKNB, ki poudarja: »Slovenija je na področju preventive naredila pomembne korake naprej. To ni naključje, temveč rezultat sistematičnega in strokovnega dela. Zato je ključno, da teh dosežkov ne ogrozimo z nepremišljenimi odločitvami.«

POZIV K ODGOVORNI RAZPRAVI

Ob tem opozarjamo tudi na širši družbeni kontekst. Legalizacija konoplje ni zgolj vprašanje individualne svobode, temveč kompleksna javnozdravstvena odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

»Razprava o legalizaciji konoplje mora vključevati vprašanja javnega zdravja, socialnih posledic in zaščite ranljivih skupin. Brez tega sprejemamo tvegane odločitve, ki imajo lahko dolgoročne negativne posledice,« dodaja Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni zato pozivamo k odgovorni, vključujoči in na znanstvenih dokazih temelječi razpravi, ki bo presegla poenostavljene delitve in upoštevala kompleksnost področja. Namesto hitrih zakonodajnih sprememb je ključno, da se nadaljuje z vlaganjem v kvalitetno preventivo, zgodnje intervencije ter podporo mladim pri spopadanju z izzivi sodobnega časa.

»Če želimo varovati zdravje prihodnjih generacij, moramo vlagati v tisto, kar dokazano deluje – v preventivo, izobraževanje in podporo mladim. To je pot naprej,« zaključuje Mihaela Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

 

*****

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki (031) 880-520 (Matej Košir) ali e-poštnem naslovu: info@sncda.si.

Lep pozdrav,

 

Franc Zalar, predsednik ZKNB in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim

Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

mag. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje

[1] European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs (ESPAD) 2024, dostopno na https://www.espad.org/espad-report-2024. V raziskavi so sodelovale osebe, ki so v koledarskem letu dopolnile 16 let.

GLAS MLADIH: LOKALNA IN TRAJNOSTNA PREHRANA V SLOVENIJI – 1. DEL

Zaključuje se projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet – Ponovni zagon prehranskega sistema: mladi za okolju in družbi odgovorno prihodnost hrane, s katerim so Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj želeli nasloviti čim več sistemskih izzivov, s katerim se sooča slovensko kmetijstvo na področju lokalne in trajnostne prehrane, pri tem pa pridobiti vpoglede mladih iz podeželskih in mestnih okolij.

Projekt je preko različnih aktivnosti, ki so vključevale študijske obiske kmetij, pogovorne večere, fotografsko razstavo, raziskovalni natečaj in kampanjo o lokalni trajnostni prehrani, vodil do oblikovanja Manifesta o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji, ki združuje ključne ugotovitve in predloge mladih ter drugih vključenih deležnikov. Pripravljen Manifest, je hkrati zagovorniški dokument in prikaz ključnih izzivov in rešitev. V 1. delu članka povzemamo ključne točke glede promocije in izobraževanja ter dostojnosti podpornega okolja, v 2. delu pa se bomo posvetili odpornosti in prilagajanju kmetijstva ter prehranski varnosti in dodani vrednosti kmetijstva.

Promocija in izobraževanje na področju kmetijstva

Promocija in izobraževanje sta ključna vzvoda za dolgoročen prehod v bolj trajnostne, odporne in lokalno usmerjene prehranske izbire, saj so te odraz širšega razumevanja hrane, kmetijstva in prehranskih sistemov, ki se oblikuje skozi izobraževanje, javni diskurz in družbene prakse.

V Sloveniji lahko opazimo primanjkljaj sistematičnega izobraževanja o prehranskih sistemih. V anketi, kjer je sodelovalo 254 udeležencev s povprečno starostjo 17,8 let, večina mladih poroča, da so o trajnostni in lokalni prehrani imeli omejeno ali površno znanje. Otroci, mladi in širša javnost pogosto nimajo osnovnega razumevanja o tem, kje in kako se hrana prideluje, kakšna je vloga kmetov ter kako so prehrana, zdravje in okolje medsebojno povezani. Posledica sta odtujenost med potrošniki in kmeti ter nizko zavedanje pomena lokalne pridelave hrane za prehransko varnost, podeželje in krajino. Hkrati analize učnih načrtov osnovnih šol kažejo, da so kmetijske teme pri predmetih slabo zastopane. Kmetijske vsebine je sicer mogoče vključevati posredno, znotraj operativnih učnih ciljev, vendar le, če jih učitelji v ciljih prepoznajo in se za to zavestno odločijo. 

Trajnostna in lokalna prehrana je pogosto razumljena in predstavljena kot dražja izbira, pri tem se spregleda dolgoročne družbene, okoljske in zdravstvene stroške konvencionalne prehrane. Opazili smo, da mladi slabo razumejo pojem prehranske varnosti, hkrati pa redko razmišljajo o trajnosti prehrane. Poleg tega je sam poklic kmeta za mlade pogosto predstavljen kot fizično naporen, slabo plačan in brez perspektive, kar zmanjšuje zanimanje mladih za kmetijstvo in sorodne poklice.

V Manifestu je zato pripravljen nabor predlaganih rešitev, ki se osredotočajo na krepitev izobraževanja in promocije na vseh ravneh – delo preko pobud, promocijskih aktivnosti, učnih modulov in podobno. Predlagano je tako sistematično formalno izobraževanje kot povezovanje z organizacijami, ustanovami in lokalnimi kmetijami ter skupnostmi. Vsebine morajo biti strokovne, hkrati pa je nujno zagotoviti njihovo dolgoročno podporo in večjo prepoznavnost. Vrednost hrane je potrebno jasno komunicirati ter krepiti razumevanje prehranske varnosti in vloge lokalnih pridelovalcev. Pozornost je potrebno nameniti tudi predstavljanju podobe kmetijstva ter kmeta kot družbeno pomembnega področja.

Dostojnost in podporno okolje

Trajnostni prehranski sistemi niso možni brez dostojnih pogojev za delo in življenje kmetov, ki vključujejo socialne, ekonomske in družbene vidike.

Nujna je dohodkovna in socialna varnost kmetov in kmetic, ki je v praksi pogosto negotova – slovenski kmetje se pogosto soočajo z nepredvidljivimi dohodki zaradi nihanja cen, vremenskih ekstremov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa imajo v prehranski verigi šibko pogajalsko moč. Poleg tega jim zakonodaja ne omogoča zavarovanja za brezposelnost. Povprečni dohodek kmetov je nižji od povprečja drugih sektorjev.

Poleg ukrepov za dohodkovno in socialno varnost kmeta in kmetice je nujna tudi generacijska prenova, saj je v Sloveniji le 3,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar 43,4 % pa jih je starejših od 65 let. Potrebna je tako ohranitev in krepitev ukrepov SKP za mlade kmete kot medgeneracijski prenos znanja in finančni instrumenti za mlade kmete. Posebno podporo je treba poleg mladim nameniti tudi ženskam, ki so temelj delovanja družinskih kmetij, a je njihov prispevek pogosto sistemsko podcenjen in premalo viden.

Ker je delo na kmetiji pogosto samotno in je socialna mreža bistveno manjša kot v ostalih službah, hkrati pa je ne obstaja ločnica med delom in prostim časom, je pomembno zaščititi tudi duševno zdravje kmetov in kmetic ter kakovost življenja na kmetiji. Duševne stiske so na podeželju močno stigmatizirane, ljudje so hitreje izpostavljeni predsodkom, kmetijski poklic sodi med najbolj ogrožene glede samomorilnosti, dostop do strokovne pomoči pa je omejene. Potrebne so rešitve tako na ravni posameznika, kot na ravni lokalne skupnosti in sistema.

Dostop do ključnih virov, kot so kakovostna kmetijska zemljišča, kapital, znanja in podpornih mehanizmov, je za mnoge, zlasti mlade, vse težji. Kmetije, posebej manjše in mlajše, se poleg tega soočajo z naraščajočimi podnebnimi in tržnimi tveganji. V Manifestu zato predlagajo vzpostavitev zemljiških skladov, razvoj prilagojenih finančnih instrumentov in zavarovalnih shem ter vlaganje v znanje in preventivo.

Več o Manifestu in projektu

Več o pomembnih točkah Manifesta si lahko preberete v 2. delu članka ali pa si za podrobnosti preberete celoten Manifest.

Projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet je bil financiran s strani Društva Focus (v okviru projekta Re:boot, ki ga sofinancira Evropska komisija).

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.