• Kakšne so bile nove taktike alkoholne industrije v času javno-zdravstvene krize?
• Je to vznik novega načina delovanja alkoholne industrije – crisis-washing?

V času ukrepov zajezitve covid-19 je alkoholna industrija našla nove načine za grajenje svojega dobička. Čeprav smo bili priča poslabševanju že tako težke pandemijske situacije zaradi alkohola, je alkoholna pijača ostajala lahko dostopna. V nekaterih državah so se alkoholne politike celo sprostile.

Uživanje alkoholnih pijač lahko povzroči zaplete pri obolenju z virusom covid-19. Alkohol namreč šibi imunski sistem in poslabša delovanje številnih organov. Na vrhuncu številke okužb z covid-19 so ti zapleti predstavljali večje težave v zdravstvenem sistemu. Bolniške postelje so bile po nepotrebnem zapolnjene – nekateri bi se s covid-19 lažje spopadli, če bi zmanjšali svoj vnos alkoholnih pijač. Vendar kljub očitnim zdravstvenim tveganjem so alkoholne pijače ostale zlahka dostopne. V Sloveniji je namreč v času covid-19 uživanje alkohola poskočilo za okoli 10 %.

Covid-19 kot priložnost

V času epidemije so vzniknili novi ponudniki hrane ter pijače, ki dostavljajo hrano ter pijačo pred naša vrata. Wolt in Glovo, dva takšna dostavljalca, imata v svoji ponudbi poseben zavihek za alkoholne pijače. Na spletni strani oziroma aplikaciji sicer opozarjajo, da mladoletnim alkohola ne bodo prodali, toda težko vemo, ali se ponudniki tega držijo. Bo dostavljalec zares zavrnil predajo pijače, sploh če je bila ta že kupljena preko aplikacije? Ali obstaja način, da bi inšpektorska služba lahko to preverila? Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Covid-19 je odstrl nove možnosti kupovanja alkohola preko spleta, kar lahko alkoholna industrija vse več izkorišča, če alkoholnih politik kmalu ne poostrimo.

Poleg šibkejšega nadzora nad dostavljalnimi aplikacijami, se spletna ponudba alkohola poslužuje tudi raznoraznih akcij. Na primer, eden izmed ponudnikov ponuja več alkoholnih pijač za manjšo ceno. Ena izmed takšnih akcij je gratis pica ob naročilu desetih piv ali dveh steklenic vina. Dostavljajo tudi v nočnih urah. S tem postane alkohol bolj privlačen, vedno dostopen, ter šibkeje nadzorovan. Švedski raziskovalci opozarjajo, da se bomo tovrstnih praks, ki so nastale v tem izrednem času, težko znebili.

Alkoholna industrija je v času pandemijskih ukrepov iskala priložnosti tudi drugod po svetu. Nekatere države (med drugimi Južna Afrika, Gruzija, Francija) so izključile alkoholne proizvajalce ter prodajalne iz ukrepov in so zato smele nadaljevati kot običajno. Velika možnost je, da so bile takšne odločitve sprejete zaradi lobiranja alkoholne industrije. Pritiskala je na države, češ kako pomembno je dovoliti ponudbo alkohola, preko spleta in tudi sicer. Države bi morale narediti ravno nasprotno – omejiti alkoholno ponudbo in prepovedati spletno prodajo.

Crisis-washing

Alkoholna industrija ni le uporabila covid-19 kot priložnost za nove načine prodaje, temveč tudi kot sredstvo za promocijo same sebe kot dobre. Ko se industrija predstavi kot pozitivno, svoje izdelke lažje prodajajo kot nekaj pozitivnega ali ne-nevarnega. Takšne prakse v kriznem času se imenujejo crisis-washing. Na primer, v nekaterih državah so alkoholna podjetja ustvarjale svoje maske, spet druga so spodbujala k pitju piva med izolacijo.

Taktike crisis-washinga so vodile tudi v povezovanje alkoholnih industrij z zdravstvenimi delavci in zdravniki. Ruski Heineken je doniral hrano in energijske pijače zaposlenim v zdravstvu. S tem ustvarjajo vtis dobrodejne in pozitivne industrije, a hkrati promovirajo pitje alkoholnih pijač v takšnem obdobju.

Alkoholna industrija skozi leta spreminja svoje strategije in taktike. Medtem ko države sprejemajo nove zakone in nevladni ter zdravstveni sektor ustvarjajo nove preventivne programe, alkoholna industrija vedno znova najde načine, da ostaja relevantna in popularna. V času ukrepov proti zajezitvi covid-19, smo bili priča novim strategijam. Industrija je sebe želela portretirati kot dobro, a je hkrati promovirala škodljive izdelke, ki še bolj zapleta epidemijo. Hkrati pa so vzniknili novi ponudniki alkohola, ki zaenkrat še niso dobro nadzorovani.