Mind the Gap: Kaj smo izvedeli o duševnem zdravju mladih in življenju po šoli

Prehod iz šole na delo je pomemben del življenja vsakega mladega. Predstavlja nove priložnosti, možnost, da zaslužiš svoj denar, in morda celo nekaj finančne neodvisnosti. A hkrati je tudi stresen, zmeden in včasih naravnost zastrašujoč. To smo odkrili v projektu Mind the Gap, kjer smo organizacije iz petih različnih držav (Nemčija, Italija, Poljska, Slovenija in Španija) združile moči, da bi razumeli, kaj mladi doživljajo v tem ključnem življenjskem obdobju. Želeli smo raziskati duševno in čustveno počutje mladih, odkriti zgodnje dejavnike tveganja in si zamisliti preventivne ukrepe, ki bi vplivali na vsakodnevna življenjska okolja mladih. Poleg tega smo si v projektu zadali zagotoviti praktična orodja za strokovnjake, s katerimi lahko učinkovito prepoznajo in obravnavajo duševne in čustvene potrebe mladih.

O njihovih izkušnjah smo v anketi vprašali več kot 1.400 mladih, izvedli pa smo tudi posamezne intervjuje z 93 mladimi in 17 fokusnih skupin s strokovnjaki.

Izzivi, s katerimi se soočajo mladi

Raziskava je pokazala, da je 55 % anketirancev med tem obdobjem doživelo čustveno stisko, pri čemer so bili najpogostejši težavi stres (69,8 %), skrb (61,2 %) in tesnoba (58,2 %). Čustvena stiska se je izkazala kot močno odvisna od spola, ekonomskega statusa in morebitne opustitve šolanja. Na duševno zdravje mladih vpliva mnogo faktorjev kot so spremembe izobraževalnega sistema in trga dela, brezposelnost, previsoka izobrazba, (nerealna) pričakovanja delodajalcev, spol in seksualnost ter ostali vzroki diskriminacije.

Mnogi mladi se počutijo relativno nepripravljene na prehod, saj opažajo pomanjkanje praktičnih veščin, kot je finančna pismenost, in znanj, potrebnih za delo. Čeprav se šole osredotočajo na zaposljivost, anketiranci menijo, da bi bilo treba več poudarka nameniti opremljanju mladih za soočanje z duševnimi in čustvenimi izzivi tega življenjskega obdobja.

Družbeni dejavniki, kot sta spol in spolna usmerjenost, igrajo pomembno vlogo. Nebinarne osebe in ženske pogosteje doživljajo čustvene stiske, medtem ko LGBTQI+ anketiranci pogosteje poiščejo pomoč kot njihovi heteroseksualni vrstniki. Diskriminacija – bodisi zaradi razreda, etničnega ozadja, spola ali spolne usmerjenosti – ostaja pogosta izkušnja, ki še dodatno obremeni že tako zahtevno obdobje.

Viri podpore

Mladi se za podporo zanašajo na formalne in neformalne mreže. Družina je pogosto glavni vir čustvene in finančne pomoči, ki ponuja nasvete in priložnosti za zaposlitev prek osebnih stikov. Vendar pa lahko družinska dinamika povzroči stres, zlasti kadar starši pogosto pritiskajo na mlade, naj izberejo določene karierne poti ali študijske programe.

Prijatelji so še en ključni vir podpore, še posebej za tiste, katerih družine ne nudijo čustvenega razumevanja. Udeleženci, ki ne ustrezajo spolnim normam, pogosto poiščejo solidarnost in podporo v aktivističnih ali queer skupnostih.

Čeprav so storitve za duševno zdravje na voljo, ostajajo premalo uporabljene. Le 56,8 % anketirancev je poiskalo pomoč, pogosto zaradi stigme, zadrege ali nezaupanja v javne zdravstvene storitve. Tisti, ki so pomoč poiskali, so raje izbrali zasebne strokovnjake kot javne storitve, kar poudarja prepričanje, da je zasebni sektor bolje opremljen.

Pozitivni in negativni vidiki

Prehod iz šole v delo prinaša mešanico čustev. Mnogi mladi so poročali o navdušenju in veselju nad novimi priložnostmi in finančno neodvisnostjo. Pri nekaterih so ti pozitivni vidiki pretehtali izzive. Vendar so bili pogosti tudi občutki »nepripravljenosti« in frustracije zaradi izkoriščevalskih praks, kot so prakse ali študentsko delo.

Kaj je treba spremeniti?

V projektu Mind the Gap poudarja potrebo po celostnem pristopu k podpori mladim v tem ključnem prehodu. Šole, delovna mesta in družine igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju okolja, v katerem lahko mladi uspevajo.

Izobraževalni sistemi bi morali preseči zgolj zaposljivost in se osredotočiti na čustveno dobrobit in samospoznavanje. Mentorski programi in vključujoča kultura na delovnem mestu lahko zagotovijo usmeritev, ki jo mladi potrebujejo za navigacijo skozi to obdobje. Nenazadnje je bistveno povečati ozaveščenost in destigmatizacijo izzivov duševnega zdravja, da bi mladi dobili podporo, ki jo potrebujejo.

S postavljanjem izkušenj mladih v ospredje lahko bolje razumemo njihove potrebe in zgradimo sisteme, ki premostijo vrzel med izobraževanjem in zaposlovanjem ter jim omogočijo, da ta življenjski korak premagajo z odpornostjo in samozavestjo.

Poročila raziskave

Več o raziskavi in njenih rezultatih lahko preberete v poročilih.

Končno poročilo raziskave smo objavili tukaj.

Kvalitativno poročilo je na voljo tukaj.

PREBERITE TUDI

29.01.2025

Vabilo na trening Podpora…

Trening za strokovnjake, svetovalne delavce, karierne svetovalce, coache, mladinske delavce, mentorje Vabimo vas na trening za strokovnjake, ki delajo z mladimi v ključnem obdobju prehoda

27.01.2025

PREVENTIVNI PROGRAMI BREZ IZGOVORA…

Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana za leto 2025.

27.01.2025

Nov razpis za študentsko…

Razpis za ŠTUDENTSKO DELO IZVAJALCEV PREVENTIVNIH PROGRAMOV Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija V ekipi Mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje

Vse novice