Kako lahko podpremo mlade na prehodu na trg dela?

Duševno in čustveno zdravje mladih je vse bolj prepoznano kot ključno vprašanje v Evropi. Poleg individualnih značilnosti nanj močno vplivajo tudi širši družbeni dejavniki, kot so negotovost zaposlitve, brezposelnost in sodobni izzivi, kot so pandemija, podnebna kriza in globalni konflikti. Ti “zunanji stresorji” mladim otežujejo stabilnost bivanja, socialno vključenost in ekonomsko neodvisnost.

V okviru raziskave projekta Mind the Gap smo pridobili neposredne izkušnje mladih in strokovnjakov, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj raziskav in iskanje rešitev. S projektom poudarjamo pomen naslavljanja duševnega zdravja mladih med prehodom iz šole na trg dela in vlogo strokovnjakov pri podpori dobrega počutja. Ključna priporočila so usmerjena na tri področja: vlogo šol in univerz, dinamiko na delovnem mestu ter odnose s strokovnjaki in vrstniki.

Vloga šol in univerz

Učni načrti so pogosto ocenjeni kot preveč teoretični in premalo praktični. Mladi pogosto navajajo skrbi glede priložnosti za študentsko delo, prakse in prostovoljstvo, pri čemer jih je najbolj strah izkoriščevanja. Za reševanje tega problema bi morali izobraževalni programi poudarjati pomembnost čustvenega blagostanja in samospoznavanja, hkrati pa se bolj usklajevati z zahtevami trga dela. Bistven je celosten pristop, ki upošteva individualne potrebe.

Dejavnosti, ki razvijajo talente in veščine, mladim pomagajo graditi samozavest ter jih pripravijo na zaposlitev. Poleg tega mladi potrebujejo “orodja za odraslost”, kot so finančna pismenost in upravljanje vsakodnevnih izzivov. Poklicno usmerjanje mora biti učinkovito in aktualno, torej vključevati načine za izboljšanje komunikacije, osvetljevanje priložnosti, ozaveščanje o obstoječih priložnosti ter informiranje o razpoložljivih storitvah in delovnih pogojih.

Dinamika na delovnem mestu

Posamezniki na delovnem mestu preživijo velik del vsakdana. Mladi pogosto doživljajo generacijski razkorak – z vrstniki se počutijo udobneje, medtem ko starejše sodelavce dojemajo kot neprijazne in manj spoštljive do osebnih meja. Delodajalci bi morali spodbujati vključujoče in podporno delovno okolje, ki podpira dobrobit vseh zaposlenih.

Medgeneracijski dialog lahko izboljša razumevanje in spodbuja sodelovanje. Ključno je odpirati pogovore o občutljivih temah, kot so duševno zdravje in diskriminacija. Mladi želijo tudi več priložnosti za učenje. Naučiti se želijo dajati in prejemati kritiko. Izražajo željo po možnostih za poklicni razvoj znotraj delovnega procesa, pomen pa pripisujejo tako poklicni kot osebni rasti. Zaželena so torej delovna mesta, ki podpirajo celostni razvoj posameznika.

Odnosi s strokovnjaki in vrstniki

V svetu, kjer sta duševno zdravje in čustveno dobro počutje še vedno stigmatizirana, so mladi izpostavili potrebo po premagovanju strahu pred iskanjem pomoči za izboljšanje svojega duševnega in čustvenega zdravja. Organizacije morajo razviti trdne sisteme podpore, ki spodbujajo odprte pogovore o čustvenih vidikih prehoda na trg dela. Učitelji, delodajalci in mentorji lahko igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju podpore ter spodbujanju čustvene dobrobiti mladih.

Čeprav so vrstniki in družine včasih vir stresa, so socialni odnosi pogosto ključni mehanizmi soočanja. Mlade je treba spodbujati, da delijo svoje izkušnje in razpravljajo o občutljivih temah, kot sta duševno in čustveno zdravje. Različne neformalne priložnosti za učenje lahko mladim omogočajo, da se vključijo v reševanje problemov kot sooblikovalci rešitev. Ta perspektiva priznava mlade kot kompetentne in iznajdljive posameznike, ki že imajo veliko veščin, potrebnih za premagovanje izzivov prehoda iz šole v delo, vendar lahko s pomočjo ustreznega usmerjanja v celoti odkrijejo in izkoristijo svoj potencial.

Poročila raziskave

Več o raziskavi in njenih rezultatih lahko preberete v poročilih.

Končno poročilo raziskave smo objavili tukaj.

Kvalitativno poročilo je na voljo tukaj.

PREBERITE TUDI

29.01.2025

Vabilo na trening Podpora…

Trening za strokovnjake, svetovalne delavce, karierne svetovalce, coache, mladinske delavce, mentorje Vabimo vas na trening za strokovnjake, ki delajo z mladimi v ključnem obdobju prehoda

27.01.2025

PREVENTIVNI PROGRAMI BREZ IZGOVORA…

Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana za leto 2025.

27.01.2025

Nov razpis za študentsko…

Razpis za ŠTUDENTSKO DELO IZVAJALCEV PREVENTIVNIH PROGRAMOV Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija V ekipi Mladinske zveze Brez izgovora iščemo nove okrepitve – študente za izvajanje

Vse novice