»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« (Nejc Zaplotnik, Pot)

Planinstvo ni samo zanimiva oblika rekreacije in druženja, temveč je tudi pomemben del slovenske identitete in zgodovine. Z gradnjo planinskih koč in osvajanjem novih, še neznanih terenov, se je krepil patriotizem in vzpostavila so se prostovoljna planinska društva, ki še danes skrbijo za planinsko infrastrukturo, ozaveščanje planincev, organizirajo različne izlete in usposabljanja ter krepijo skupnost. O organizaciji planinstva v Sloveniji, o napotkih za začetnike ter o predlogih za spomladansko/poletne pohode sem se pogovarjala s Katjo Štucin. Prijetna sogovornica je članica Mladinske komisije, planinska vodnica ter članica lokalnega društva Ljubljana-Matica, predvsem pa velika ljubiteljica gora. 

Organizacija planinstva v Sloveniji

V Sloveniji imamo okoli 300 planinskih društev, vsa pa so povezana v Planinsko zvezo Slovenije (PZS). Na lokalnem nivoju društva organizirajo izobraževanja (o prvi pomoči, vremenu v gorah,…), skrbijo za koče, urejajo poti in markacije, organizirajo pa tudi raznorazne aktivnosti (pohode, tabore, kolesarjenje,…) za mlade in mlade po srcu. Aktivnosti se izvajajo tudi pod okriljem PZS. Pomemben del planinstva pa je tudi druženje, saj so izleti varnejši in zabavnejši ob prijetni družbi. Ko se priključimo lokalnemu planinskemu društvu, smo avtomatsko tudi člani PZS, katere odsek je tudi Mladinska komisija, ki skrbi za vse aktivnosti povezane z mladimi. 

Mladinska komisija ja namenjena dijakom in študentom in organizira izlete ter aktivnosti namenjene povezovanju mladih planinskih navdušencev iz cele Slovenije. Izlete nadzirajo vodniki, dejavnosti PZS so za študente tudi brezplačne. 

Po besedah sogovornice dandanes društva težko pridobivajo nove člane, obstoječi pa so večinoma starejši. Ker je delo PZS mladim bolj neznano, skušajo preko socialnih omrežij in spletne strani v svoje vrste povabiti čim več mladih, ki so radi v naravi, družbi in bi poskusili nekaj novega. 

Za več informacij, si preberite:  https://www.pzs.si/ ter povprašajte pri svojem krajevnem društvu 😊. 

Planinstvo in trajnost

Že sama planinska kultura je naravnana okolju prijazno. Če le lahko, se na izlet odpravimo z vlakom, avtobusom ali kolesom oziroma se razumno porazdelimo po avtih. Hodimo po označenih poteh, da ustvarjamo čim manj t.i. bližnjic, ki velikokrat predstavljajo velike erozijske površine na pobočjih. Ko smo v naravi, moramo spoštovati tudi rastline in živali s tem, da ne kričimo, trgamo rož ali mečemo kamenja. Pomembno je, da se vse smeti, ki smo jih s seboj prinesli (tudi olupki),  odnesejo v dolino.

 Nasveti za začetnike

• Izbiraj cilje, ki ustrezajo tvojim sposobnostim.
• Pojdi z nekom, ki je v planinarjenju že izkušen. (npr. vodnik planinskega društva) oz. ki dobro pozna pot.
• Dobro si poglej pot, s seboj imej vedno tudi zemljevid in prenosno baterijo. 
• Vedno bodi pripravljen/a na spremenljivo vreme s primerno opremo (dobri čevlji, anorak).
• Spoštuj naravo in druge planince.

Ideja za enodnevni izlet: Altemaver ali Ratitovec (1678 m) na Gorenjskem

Sogovornica za spomladansko/poletni izlet priporoča lahkoten pohod, ki nas bo pripeljal do čudovitega razgleda in prijetne Krekove koče. Izhodišče je v Prtovču, kjer se parkira pri cerkvici Marije Pomočnice, do vrha pa lahko pridemo po več poteh oziroma naredimo krožno turo. Pot je enostavna do srednje težka in nam do vrha vzame približno dve uri časa. (https://www.hribi.net/gora/altemaver_ratitovec/21/1310) 

Piše: Leoni Jošt