Zaključuje se projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet – Ponovni zagon prehranskega sistema: mladi za okolju in družbi odgovorno prihodnost hrane, s katerim so Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj želeli nasloviti čim več sistemskih izzivov, s katerim se sooča slovensko kmetijstvo na področju lokalne in trajnostne prehrane, pri tem pa pridobiti vpoglede mladih iz podeželskih in mestnih okolij.
Projekt je preko različnih aktivnosti, ki so vključevale študijske obiske kmetij, pogovorne večere, fotografsko razstavo, raziskovalni natečaj in kampanjo o lokalni trajnostni prehrani, vodil do oblikovanja Manifesta o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji, ki združuje ključne ugotovitve in predloge mladih ter drugih vključenih deležnikov. Pripravljen Manifest, je hkrati zagovorniški dokument in prikaz ključnih izzivov in rešitev. V 1. delu članka povzemamo ključne točke glede promocije in izobraževanja ter dostojnosti podpornega okolja, v 2. delu pa se bomo posvetili odpornosti in prilagajanju kmetijstva ter prehranski varnosti in dodani vrednosti kmetijstva.
Promocija in izobraževanje na področju kmetijstva
Promocija in izobraževanje sta ključna vzvoda za dolgoročen prehod v bolj trajnostne, odporne in lokalno usmerjene prehranske izbire, saj so te odraz širšega razumevanja hrane, kmetijstva in prehranskih sistemov, ki se oblikuje skozi izobraževanje, javni diskurz in družbene prakse.
V Sloveniji lahko opazimo primanjkljaj sistematičnega izobraževanja o prehranskih sistemih. V anketi, kjer je sodelovalo 254 udeležencev s povprečno starostjo 17,8 let, večina mladih poroča, da so o trajnostni in lokalni prehrani imeli omejeno ali površno znanje. Otroci, mladi in širša javnost pogosto nimajo osnovnega razumevanja o tem, kje in kako se hrana prideluje, kakšna je vloga kmetov ter kako so prehrana, zdravje in okolje medsebojno povezani. Posledica sta odtujenost med potrošniki in kmeti ter nizko zavedanje pomena lokalne pridelave hrane za prehransko varnost, podeželje in krajino. Hkrati analize učnih načrtov osnovnih šol kažejo, da so kmetijske teme pri predmetih slabo zastopane. Kmetijske vsebine je sicer mogoče vključevati posredno, znotraj operativnih učnih ciljev, vendar le, če jih učitelji v ciljih prepoznajo in se za to zavestno odločijo.
Trajnostna in lokalna prehrana je pogosto razumljena in predstavljena kot dražja izbira, pri tem se spregleda dolgoročne družbene, okoljske in zdravstvene stroške konvencionalne prehrane. Opazili smo, da mladi slabo razumejo pojem prehranske varnosti, hkrati pa redko razmišljajo o trajnosti prehrane. Poleg tega je sam poklic kmeta za mlade pogosto predstavljen kot fizično naporen, slabo plačan in brez perspektive, kar zmanjšuje zanimanje mladih za kmetijstvo in sorodne poklice.
V Manifestu je zato pripravljen nabor predlaganih rešitev, ki se osredotočajo na krepitev izobraževanja in promocije na vseh ravneh – delo preko pobud, promocijskih aktivnosti, učnih modulov in podobno. Predlagano je tako sistematično formalno izobraževanje kot povezovanje z organizacijami, ustanovami in lokalnimi kmetijami ter skupnostmi. Vsebine morajo biti strokovne, hkrati pa je nujno zagotoviti njihovo dolgoročno podporo in večjo prepoznavnost. Vrednost hrane je potrebno jasno komunicirati ter krepiti razumevanje prehranske varnosti in vloge lokalnih pridelovalcev. Pozornost je potrebno nameniti tudi predstavljanju podobe kmetijstva ter kmeta kot družbeno pomembnega področja.
Dostojnost in podporno okolje
Trajnostni prehranski sistemi niso možni brez dostojnih pogojev za delo in življenje kmetov, ki vključujejo socialne, ekonomske in družbene vidike.
Nujna je dohodkovna in socialna varnost kmetov in kmetic, ki je v praksi pogosto negotova – slovenski kmetje se pogosto soočajo z nepredvidljivimi dohodki zaradi nihanja cen, vremenskih ekstremov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa imajo v prehranski verigi šibko pogajalsko moč. Poleg tega jim zakonodaja ne omogoča zavarovanja za brezposelnost. Povprečni dohodek kmetov je nižji od povprečja drugih sektorjev.
Poleg ukrepov za dohodkovno in socialno varnost kmeta in kmetice je nujna tudi generacijska prenova, saj je v Sloveniji le 3,5 % nosilcev kmetij mlajših od 35 let, kar 43,4 % pa jih je starejših od 65 let. Potrebna je tako ohranitev in krepitev ukrepov SKP za mlade kmete kot medgeneracijski prenos znanja in finančni instrumenti za mlade kmete. Posebno podporo je treba poleg mladim nameniti tudi ženskam, ki so temelj delovanja družinskih kmetij, a je njihov prispevek pogosto sistemsko podcenjen in premalo viden.
Ker je delo na kmetiji pogosto samotno in je socialna mreža bistveno manjša kot v ostalih službah, hkrati pa je ne obstaja ločnica med delom in prostim časom, je pomembno zaščititi tudi duševno zdravje kmetov in kmetic ter kakovost življenja na kmetiji. Duševne stiske so na podeželju močno stigmatizirane, ljudje so hitreje izpostavljeni predsodkom, kmetijski poklic sodi med najbolj ogrožene glede samomorilnosti, dostop do strokovne pomoči pa je omejene. Potrebne so rešitve tako na ravni posameznika, kot na ravni lokalne skupnosti in sistema.
Dostop do ključnih virov, kot so kakovostna kmetijska zemljišča, kapital, znanja in podpornih mehanizmov, je za mnoge, zlasti mlade, vse težji. Kmetije, posebej manjše in mlajše, se poleg tega soočajo z naraščajočimi podnebnimi in tržnimi tveganji. V Manifestu zato predlagajo vzpostavitev zemljiških skladov, razvoj prilagojenih finančnih instrumentov in zavarovalnih shem ter vlaganje v znanje in preventivo.
Več o Manifestu in projektu
Več o pomembnih točkah Manifesta si lahko preberete v 2. delu članka ali pa si za podrobnosti preberete celoten Manifest.
Projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet je bil financiran s strani Društva Focus (v okviru projekta Re:boot, ki ga sofinancira Evropska komisija).
