V okviru projekta Za zdravje mladih smo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvedli raziskavo o igranju računalniških iger med mladimi v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 1.071 osmošolcev in osmošolk iz vseh slovenskih regij. Namen raziskave ni bil ugotoviti, katere igre igrajo, temveč smo se osredotočili na intenzivnost igranja in potencialno zasvojenost.
Ugotovitve kažejo, da mladi povprečno pričnejo z igranjem že pri sedmih letih. Na dan povprečno za igranje porabijo 1,7 ure, med vikendi pa kar 2 uri in pol. Kar 82, 1 % anketiranih je v zadnjem letu igralo računalniške igre (prek različnih naprav).
Diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami ustreza kar 2,5 % slovenskih osmošolcev. Pretirano igranje je značilno predvsem za fante. Ti posamezniki igre pričnejo igrati prej (povprečna starost 5,5 let), in jih igrajo več (med delavnikom 5,4 ure na dan, med vikendi pa 6,9 ur). Običajno imajo slabši učni uspeh, slabšo sposobnost samonadzora, bolj so nagnjeni k tveganim dejavnostim in se hitreje razjezijo – pravijo namreč, da se počutijo kot 'tempirana bomba'. Pretirano igranje povezujejo tudi z motnjami pomanjkanja pozornosti, ima pa lahko še druge pomembne posledice na zdravje mladih, še posebno duševno.
Povezave:
Sporočilo za javnost, NIJZ
Infografika
Članek s povzetkom raziskave v Journal of Behavioural Addictions
