Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski jasi v Mozirju smo preživeli pet res nepozabnih dni. Doživeli smo vse; od vročine do dežja, od športa do geografije in politike, od Lorelle Flego do Magic Mike-a.
Camp smo otvorili v ponedeljek, ki je bil precej poseben dan. Zaradi COVID-a so srečanja pred tem potekala le prek Zoom-a in večina med nami se je v Mozirju prvič srečala v živo. Sicer se je to kar težko opazilo, ker smo se vsi zelo hitro spoprijateljili. Če pa je pri kom prevladala sramežljivost, so ga opogumile razne igre, ki smo se jih igrali popoldne, ali pa postavljanje šotorov pred večerjo. Kdo bi si mislil, da bo postavljanje šotorov cel dogodek! Zvečer je sledila igra »Famous people wanna be,« kjer sta bila, na moje presenečenje, največkrat omenjena Jan Plestenjak in Janez Janša. No, zvrstili so se tudi mnogi predsedniki ZDA, Saša Lendero, ki ne gre na kolena, La Toya, Brad Pitt in drugi.
Da ne dolgovezim o vsakodnevnih aktivnostih, ki ste jih na vašo žalost mnogi zamudili, bom raje poudarila le stvari, ki so na nas naredile največji vtis. Stavim, da večine ne zanimajo podrobnosti naših pogovorov o politiki, ali pa naštevanje vseh držav, ki se začnejo na M.
Vsem je verjetno v spominu ostal obisk članov organizacije EUSALP, ki so nam sredino dopoldne popestrili s strateško igro. V njej smo gradili, se vojskovali in izrabljali naravne vire ter se soočili s posledicami našega nespametnega ravnanja. Morda smo malo prepozno ugotovili, da je cilj igre prav medsebojno sodelovanje. Popoldne pa so nam predstavniki organizacije predstavili še delovanje makroregije ter svoje cilje in nam pokazali, kako se tudi mladi lahko vključimo v njihove projekte ter prek tega soustvarjamo prihodnost mladih v alpskih državah.
Predstavniki EUSALP pa niso bili naši edini gostje. Obiskali so nas tudi taborniki, ki so nas naučili postaviti bivak. Skupaj smo nabirali veje, vezali šotorke ter s sekiro ostrili palice in kole. Če sem povsem iskrena, so nam pokazali tudi, kako se naredi taborni ogenj, a se z našim izdelkom ne moremo ravno pohvaliti.
Dolgo sem razmišljala, kako naj strnem večerne dogodke v kratek odstavek, a mi ni uspelo. Večeri na Summer Campu so očitno res zelo posebni in nepozabni. Pravijo, da ni tabora brez krsta in tudi mi nismo nobena izjema. Od brskanja po bioloških odpadkih in polivanja z vodo, do čebule z nutello. Vseh pet novincev je (na srečo) uspešno prestalo izzive in uradno s(m)o postali del družine No Excuse. Gostili smo tudi lokalni mozirski TEDx večer in kot pravi kulinarični mojstri pekli pice na žerjavici. Tekmovalci iz MasterChef-a bi se nas ustrašili.
Seveda pa večer ni pravi poletni družabni večer brez bedenja dolgo v noč. Smejanje v neskončnost in petje ob ognju sta naredila to izkušnjo še posebej nepozabno. Zaključili pa smo v stilu; spanje pod milim nebom in gledanje zvezdnih utrinkov. Nas je zeblo? Ja. Smo ponoči slišali čudne zvoke? Seveda. A to ne spremeni dejstva, da smo zadnji dan točili solze in si želeli, da bi le še kakšen dan lahko ostali v našem malem raju.
Poglej si še video —> TUKAJ
Poglej si galerijo slik —> TUKAJ
Prispevek je pripravila Karin Pust, aktivistka Brez izgovora