Prehrana na stičišču okolja, zdravja in kmetijstva

Kako vpliva naša prehrana na podnebne spremembe in okolje? Piše Urška Erklavec.
Način prehranjevanja naše družbe je vse bolj povezan s težkimi izzivi tudi izven javnega zdravja in kmetijstva. Naša prehrana vpliva na podnebne spremembe, pomanjkanje vode, erozijo tal, izgubo biotske raznovrstnosti in živilske odpadke.  Če upoštevamo še svetovno revščino, nam postane jasno, da potrebujemo bolj trajnosten način prehranjevanja. To dosežemo tako, da damo enako težo prehrani in javnemu zdravju, okolju, družbeno-kulturnim vprašanjem, kakovosti hrane, ekonomiji in upravljanju. 1

Prehranskih in kmetijski sistemi preko okolja ogrožajo naše zdravje na različne načine: Povečuje se število bakterij, ki imajo razvito rezistenco proti antibiotikom (to lahko v prihodnje vodi v nove pandemije); preko živil in embalaže smo izpostavljeni kemikalijam, ki motijo endokrine funkcije; intenzivno kmetijstvo onesnažuje vodne vire.2

Uporaba pesticidov v intenzivnem kmetijstvu je povezana s povečano pojavnostjo Alzheimerjeve bolezni, astme, prirojenih okvar, rakavih obolenj, motenj učenja in razvoja, Parkinsonove bolezni in zmanjšanje plodnosti.3  Koncentracije pesticidov v podtalnici so nad priporočenimi ravnmi v več državah Evropske unije. 4 Kmetijski sektor je v glavnem odgovoren za onesnaževanje vode z nitrati, fosforjem, pesticidi, soljo in patogeni iz kmetijskih in živinorejskih dejavnosti. Onesnaževanje vode pomeni tudi višje stroške odstranjevanja onesnaževal iz zalog pitne vode.5

Trenutno so izgube dušika iz kmetijstva EU v veliki meri povezane s proizvodnjo živinorejskih sektorjev, ki so (neposredno in posredno) odgovorni za več kot 80 % emisij dušika v zrak (v obliki amonijaka) in v vodo (predvsem kot nitrati). Približno 80 % emisij amonijaka v kmetijstvu izvira iz 5 % kmetij in na voljo je veliko možnosti za zmanjšanje teh emisij. Rastlinski proizvodi, kot so žita, imajo precej nižje izgube na enoto beljakovin. Izguba dušika na enoto beljakovin iz govejega mesa je 20-krat večja kot pri žitih. Izgube zaradi perutninskega mesa in jajc so približno štirikrat večje od izgub živil na osnovi žit.6

Prehrambni sistem je odgovoren za 19-29 % vseh svetovnih emisij antropogenih toplogrednih plinov, živinoreja pa predstavlja približno 14,5 % skupnih emisij. To pomeni, da bi morali večji delež sredstev v kmetijski politiki nameniti za nagrajevanje kmetijskih praks, ki učinkovito prispevajo k obnovi ekosistemov, izboljšanju biotske raznovrstnosti in ublažitvi podnebnih sprememb ter namenjati finančna sredstva za programe, katerih cilj je zmanjšanje števila živali.7


1Mason, P., & Lang, T. (2017). Sustainable Diets: How Ecological Nutrition Can Transform Consumption and the Food System (1 edition). Routledge.
2Anderson, M., Schutter, O. D., Frison, E., Hawkes, C., McNeill, D., Yambi, O., Fanzo, J., Fitch, C., Hamm, M., Hughes, J., Hricko, C., Kumanyika, S., Martin, R., Oria, M., Scialabba, N., & Swinburn, B. (2017). Unravelling the Food–Health Nexus: Addressing practices, political economy, and power relations to build healthier food systems. 120.
3IPES-Food, & Frison, E. (2016). From Uniformity to Diversity: A paradigm shift from industrial agriculture to diversified agroecological systems.
4Karamichalis, N. (2019, November 8). Towards a Common Food Policy for the European Union. Knowledge for Policy – European Commission. https://ec.europa.eu/knowledge4policy/publication/towards-common-food-policy-european-union_en
5Parris, K. (2011). Impact of Agriculture on Water Pollution in OECD Countries: Recent Trends and Future Prospects. International Journal of Water Resources Development, 27(1), 33–52. https://doi.org/10.1080/07900627.2010.531898
6Westhoek, H., Lesschen, J. P., Leip, A., Rood, T., Wagner, S., De Marco, A., Murphy-Bokern, D., Pallière, C., Howard, C. M., Oenema, O., & Sutton, M. A. (2015). Nitrogen on the table: The influence of food choices on nitrogen emissions and the European environment. NERC/Centre for Ecology & Hydrology. http://nora.nerc.ac.uk/id/eprint/513111/
7CAP for Health I Proposals—EPHA. (n.d.). Https://Epha.Org/. Retrieved March 20, 2020, from https://epha.org/cap4health-proposals/

PREBERITE TUDI

03.06.2021

“Odločeni! Opuščamo kajenje”

  Ljubljana, 28. maj 2021 Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom »Odločeni!

22.04.2021

Simpozij: ”Odločeni! Opuščamo kajenje”

Ob Svetovnem dnevu brez tobaka bo v petek, 28. 5. 2021, potekal simpozij z naslovom “Odločeni! Opuščamo kajenje”, na katerem sodeluje tudi Zveza Brez izgovora

12.04.2021

Evropska spletna raziskava o…

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je pridružil mednarodni raziskavi o uporabi drog, ki jo koordinira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Vse novice