Kako govoriti o alkoholu z mladimi?
43 % prebivalcev Slovenije alkohol pije visoko tvegano. Vsak drugi 17-letnik je bil v življenju vsaj dvakrat opit. Sodeč po teh podatkih, ki jih navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se pitje alkohola prične že zgodaj. Mokra kultura je v Sloveniji še kako prisotna, širi pa se tudi med mlajšo populacijo. Trend je potrebno zaustaviti in s tem zaščititi našo mlajšo populacijo. Toda kako? Kako mladim povedati, da je alkohol resna težava, če pa povsod dobivajo ravno nasprotna sporočila? Na žalost univerzalnega recepta ni, toda obstajajo pristopi, kako lahko mladim preko pogovora razblinimo ideal alkohola.
Mladi so pogosto tarča alkoholne industrije in njenega oglaševanja. Še posebej dovzetni so za oglase (Hastings idr. 2005), saj je obdobje mladostništva čas izoblikovanja identitete posameznika, zaradi česar mladi precej hitreje kot starejši podležejo idejam, ki jim sicer niti niso nujno blizu. Oglaševanje je v zadnjem času še toliko močnejše, ker je prisotno na vsakem koraku (Gupta idr. 2016) – e samo na televiziji ali velikih obcestnih panojih, pač pa tudi v našem žepu prek pametnih telefonov. Ne moremo zanikati določenih negativnih aspektov družbenih medijev. Ni vsak vplivnež družbeno zaveden – hitro se zgodi, da so mladi priča negativnim vedenjskim vzorcem svojih idolov. Naj bo to oglaševanje alkohola, ker so družbeni mediji premalo nadzorovani, lahko pa gre tudi za samo obnašanje tega vplivneža, ki prerad opeva opite petke. Vse to bombardiranje moramo imeti v mislih, kajti le tako bomo lažje razumeli, zakaj je alkohol mladostnikom lahko tako privlačen.
Ključnega pomena je, kako se mlade odločimo nagovarjati in kako svoje sporočilo podamo naprej (Kang in Lee 2017). Ali želimo izpostaviti pozitivne plati zdravega življenja, ali jih želimo strašiti z vsem, kar se lahko zgodi ne petkovi zabavi? Odvisno je, v kakšnem stanju je mladostnik, kakšne so njegove izkušnje, družba itd. Vsak posameznik je drugačen in k vsakemu moramo pristopati na njemu ustrezen način. Univerzalnega pristopa ni, zato moramo poskusiti več različnih možnosti in videti, kaj posameznemu mladostniku najbolj ustreza. Nekateri so bolj dovzetni za holističen pristop, kjer promoviramo zdravo življenje, v kar sodi tudi izogibanje alkoholu. Spet drugim pa bolj ustreza, da se bolj posvetimo izgubam in nevarnostim, povezanih z alkoholom. Kaj vse se lahko zgodi v eni noči? Ali pa pozneje v življenju, saj je verjetnost obolenja za rakom večja? Tukaj moramo paziti, da z nevarnostmi ne pretiravamo preveč, saj lahko za mladostnike hitro izpademo kot neuki in panični (Fundacija za droge in alkohol 2021).
Če sumimo, da se je mladostnik že (večkrat) srečal z alkoholom, ne smemo dopustiti, da nas sumničavost popelje do razdora zaupanja. Četudi smo mnenja, da mladostnik že pije alkohol, nikakor ne smemo nenapovedano vstopati v sobo in iskati skrite zaloge. Ne smemo ga obtoževati. Fundacija za droge in alkohol (2021) opozarja, da se v nasprotnem primeru z lahkoto zgodi prepad v zaupanju – mladostnik mora čutiti, da ima pri nas varen prostor. Prostor, kjer se lahko pogovori, postavi vprašanja in dileme. Družinsko okolje in dobri starševski odnosi so namreč ključni v varovanju mladostnika pred izrabo alkohola (NIJZ 2020).
Varen prostor mora dopuščati vprašanja in dileme, kjer se bombardiranje alkoholne industrije in mokre kulture lahko razrešuje. Dopuščati moramo pogovor o pozitivnih in negativnih plateh pitja. Če zanikamo vse pozitivne plati, se bo mladostnik počutil nerazumljenega. Eden izmed tovrstnih primerov je pritisk sovrstnikov. Na žalost ne moremo kar zanikati, češ to pač eni počnejo, tebi ni treba. Mladostnik se lahko hitro počuti izključen iz družbe. Kot ljudje potrebujemo občutek skupnosti, občutek pripadanja, vendar lahko ta potreba, sploh pri mladih, vodi v nevarne situacije z alkoholom, zato moramo mladostnikom nuditi podporo in nasvete. Denimo, še vedno se lahko družiš, ampak ostalim reci, da voziš. Ali pa da imaš naslednji dan pomembno tekmo. Karkoli. Ali pa moraš morda celo razmisliti o tem, s kom se družiš? Gre za to, da se v mladostnika in njegove dileme vživimo in mu ob tem pomagamo. Izkušnje staršev v Veliki Britaniji kažejo, da se ravno preko tovrstnih pogovorov demistificira alkohol, sploh z bolj sproščenim pogovorom (Saywer idr. 2018). Mladim moramo pomagati razvijati veščine, preko katerih se bodo z alkoholom lahko znali spopasti sami.
Ves naš trud o tem, kako pristopamo, bo zaman, če mladostniku ne damo vsaj malo avtonomije. Mladostniku moramo dopustiti pravico do izražanja in lastnega mnenja. Nekateri raziskovalci so namreč mnenja, da mladostnike motivira samo-determinacija (Ryan in Deci 2000). V kolikor mladostnika v nekaj silimo, bo ta dobil občutek, da se za to ni odločil on in so njegova dejanja rezultat zunanjih prisil. Posameznik potem nima občutka, da gre za lastno, zavestno odločitev zavoljo boljšega zdravja in počutja. Torej, naj ima naš besednjak manj imperativov.
Toda avtonomnost ne pomeni absolutne permisivnosti. Mladostnikom lahko damo vedeti, kakšna so naša pričakovanja in kakšne bodo posledice, če teh pričakovanj ne izpolni. Tovrsten pristop je pravzaprav zaželen (Fundacija za droge in alkohol 2021). A, kot že omenjene, ta pričakovanja bodo brezpomenska, če jih ne bomo izoblikovali skupaj z mladostniki. Podati moramo razloge. Se pogovoriti.
Do mladostnika moramo torej biti potrpežljivi in pozorni. Moramo ga znati pohvaliti, ko mu gre dobro. Mokra kultura nas prežema, težko je, kot mladostnik, biti samosvoj. Ne smemo biti kruti, ko mu ne uspe. Bodimo varen prostor za mladega človeka, kjer lahko sam odprto razmišlja in razrešuje dileme. Od kod njegove predstave, ideali? Zakaj tako razmišlja? Tako lahko pomagamo razbliniti idejo alkohola in zabave, prav tako pa se lažje dokopljemo do izvora motivacije. Sproščen pogovor lažje vodi do demistifikacije, prav tako pa sami lažje ugotovimo, ali mladostnika spodbujamo preko holističnega pristopa ali pristopa izgube.
Pripravila Dagmar Nared
