Naš dragi internet in njegov vpliv na mlade

iGeneracija se v marsičem razlikuje od predhodnjih generacij – glavni krivec pa je internet in porast digitalnih tehnologij.

Dandanes je internet izjemno priljubljen med posamezniki vseh starosti, najbolj pa med mladimi od 15 do 24 let – v tej starostni skupini je rednih uporabnikov interneta kar 99 %. Največ jih do interneta najpogosteje dostopa prek pametnega telefona ali prenosnega računalnika. 89 % mladih med 15. in 24. letom je hkrati tudi uporabnikov družbenih omrežij.

Vidimo lahko torej, da je internet nedvomno zelo razširjen, številke pa iz leta v leto naraščajo. A glede na to, da ga večina od nas uporablja prav vsak dan, je koristno, da se vprašamo tudi o njegovih vplivih na naše življenje.

Online generacija oz. i-Gen

Strokovnjaki današnji generaciji mladih pravijo tudi iGeneracija – to so generacije otrok, mladostnikov in mladih odraslih, ki so rojeni po letu 1990, in se v marsičem razlikuje od predhodnih milenijcev. Imenujemo jih tudi generacija Z ali digitalni domorodci. To so ljudje, ki so prvi v zgodovini celo svoje življenje preživeli ob prisotnosti interneta in pametnih telefonov. Raziskave pa kažejo tudi, da te generacije poročajo o višjih stopnjah anksioznosti, depresije in osamljenosti od katerekoli starejše generacije. In verjetno je ravno zato trenuten prepad med mladimi in odraslimi tako velik – drug drugega ne razumejo. Pišejo se knjige in članki o mladih, ki zdaj vstopajo na trg dela in o njihovih razlikah od drugih generacij, a pomembno je tudi, da mlade generacije razumejo same sebe in znajo na primeren način zagovarjati svoja stališča in mnenja v pogovorih s starejšimi. Nenazadnje – v smer, kamor gredo mlade generacije, gre tudi celoten svet.

V čem se iGeneracija razlikuje od predhodnih generacij?

Sprejemanje in odprtost: mladi dandanes živijo v nenehno se spreminjajočem in negotovem svetu. Vse se spreminja, je fluidno in to se kaže tudi na mladih posameznikih, pri katerih so spremembe nekaj običajnega, drugačnost in raznolikost pa vseprisotni in zaželjeni. V iGeneracijai se le 66% posameznikov identificira kot izključno heteroseksualno usmerjenih, kar je najnižji delež od vseh generacij. Prav tako je to najbolj etnično mešana generacija – v Ameriki je 48 % mladih iGeneracije pripadnikov etničnih manjšin.

Hiper-povezanost: 96 % posameznikov iGeneracije ima svoj pametni telefon in v povprečnem dnevu porabijo 2 uri za klepetanje prek spleta, 2 uri za brskanje po spletu, uro in pol na družbenih omrežjih in dodatno uro in pol za igranje igric. Leta 2000 je več kot polovica 15-letnikov brala časopis ali revije, danes je ta delež 10 %. Zmanjšal se je tudi delež 17-letnikov, ki vsakodnevno berejo knjige – s 40 % je padel na 15 %.

FOGO – Fear of Going Out: iGeneracija se tudi za odnose vedno pogosteje obrača na splet. Udeževevanje zabav se je znižalo na polovico (od 70 % v 2000), zmanjšalo se je število obiskov kina in nakupovalnih centrov, večina posameznikov pa ima tudi vsaj enega spletnega prijatelja, ki ga v resničnem življenju ne poznajo. To kaže na to, da mladi preživijo vedno več časa sami doma, kar pa privede do povečane osamljenosti. Skoraj tretjina 18-letnikov poroča, da se pogosto počutijo osamljeni, delež pa se je v zadnjih 10 letih skoraj podvojil.

Spremembe duševnega zdravja: iGeneracija je odraščala v svetu po 11. septembru, z naraščajočimi terorističnimi napadi in bolj razširjenimi novicami. Vedno več jih je občutilo fenomen helikopterskih staršev zaradi povečanih skrbi, prav tako pa so izkusili tudi eno od največjih recesij in finančnih kriz zadnjih generacij. Vse to se kaže v tem, da je iGeneracija vse bolj anksiozna, depresivna in pod stresom. Skoraj 30 % deklet in 20 % fantov se sooča z anksioznimi motnjami, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, povečal pa se je tudi delež mladih, ki so resno razmišljali o samomoru. Če temu prištejemo še stranske učinke digitalne tehnologije, kot sta pomanjkanje spanja in druženja z vrstniki, je duševno zdravje mladih na udaru.

Internetni izzivi

Še eden od zelo očitnih in žal tudi med mladimi precej priljubljenih spletnih fenomenov, ki vpliva na zdravje posameznikov, so raznorazni spletni izzivi, od »cinnamon challenge« do »Tide Pod challenge« in drugih. Na ta način lahko splet vpliva tudi na fizično zdravje mladih, ne le na psihično zdravje, na katerega običajno pomislimo ob omembi škodljivih posledic uporabe spleta.

Seveda so se mladi med seboj izzivali že dolgo pred pojavom spleta, a v zadnjem času so izzivi vse bolj razširjeni, vidi jih vedno več ljudi in hitreje se širijo.

Internetni izzivi so lahko privlačni predvsem za mlade, ki so bolj impulzivni in dovzetni za vedenja, ki pritegnejo pozornost, zlasti na družbenih omrežjih. Nekateri, na primer »ice bucket challenge«, ki se je začel kot metoda za ozaveščanje o bolezni, imenovani amiotrofična lateralna skleroza, ali »bottle flip challenge« ter »mannequin challenge«, so lahko res zgolj zabavni in pozitivni, toda drugi izzivi, ki se pojavljajo na internetu, so lahko nevarni in vodijo v trajno škodo.

Morda ste slišali za »the cinnamon challenge«, »Kiki challenge«, »the Tide pod challenge«, »the choking game« ali »the salt and ice challenge« – vsi ti izzivi lahko povzročijo resne poškodbe.

Zakaj so najstniki bolj dovzetni za internetne izzive?

Možgani najstnikov se še razvijajo. Del možganov, ki je odgovoren za racionalno in kritično mišljenje, t.i. prefontalni korteks, se razvija vse do sredine 20. let. To pomeni, da so najstniki po naravi bolj impulzivni in bolj verjetno počnejo določene stvari brez globokega razmisleka o možnih posledicah. Prav tako so lahko takšni izzivi tudi način za preizkušanje svojih mej ter za iskanje novih občutkov, kar sta sicer pomembni razvojni nalogi v obdobju mladostništva.

Najbolj škodljivi internetni izzivi

  1. Tide Pod Challenge: Po memu, ki je Tide Pod kapsule označil za "prepovedano sadje", so nekateri šli tako daleč, da so želeli poskusiti ta prepovedan sadež.

    Nevarnosti: verjetno ni treba posebej razglabljati, zakaj je zaužitje detergenta za oblačila nevarno, kajne?
     

  2. Cinnamon Challenge: to je bil prvi res viralen internetni izziv, ki se je začel leta 2012, gre pa za to, da posameznik poskusi pojesti celo žlico mletega cimeta. V Ameriki se je zgodil primer 4-letnika, ki je poskusil pojesti žlico cimeta, zaradi česar se je zadušil in umrl.

    NevarnostI: vnetje, pljučnica, pnevmotoraks (predrtje popljučnice).
     

  3. Kylie Jenner Lip Challenge: gre za izziv, priljubljen predvsem med dekleti in kot način norčevanja iz zvezdnikov. Posameznik pred svoja usta postavi steklen kozarec in iz njega izsesa čim več zraka, zaradi česar se ustnice (pa tudi koža okrog njih) poveča, kar pa lahko traja tudi več dni.

    Nevarnosti: vnetje ustnic, modrice, razjede, pa tudi razbit kozarec in praske ter rane na obrazu.
     

  4. Salt and Ice Challenge: ta izziv je zelo enostaven – na kožo natresete sol, nato pa nanjo postavite ledeno kocko in poskusite zdržati čim dlje.

    Nevarnosti: če premagate prvotni občutek bolečine, to ni zato, ker ste bolj vzdržljivi ali močnejši, ampak zato, ker so živčni končiči uničeni, kar je lahko trajno nepopravljivo, povzroča pa tudi brazgotine na koži. Samo poguglajte »salt and ice challenge« in vam bo vse jasno. Če pa si nočete povzročati travm, si pa lahko tudi samo predstavljate.
     

  5. Kiki Challenge: gre za izziv, ko posameznik izstopi iz vozečega avtomobila, da zapleše kratko koreografijo na Drake-ov komad In My Feelings.

    Nevarnosti: večina populacije ni kaskaderjev, zato je lahko skakanje iz premikajočega se vozila nevarno ne samo za njih, ampak tudi za ostale ljudi, ki se nič hudega sluteč takrat sprehajajo ali vozijo v bližini. V najboljšem primeru so lahko posledice samo popraskani komolci in ranjen ego, zabeleženi pa so bili tudi primeri, ko so se posamezniki huje poškodovali (npr. počena lobanja in možganske krvavitve, zaradi česar lahko človek izgubi sposobnost govora ali hoje).


Vloga družbenih omrežij

Družbena omrežja nagrajujejo šokantno vedenje in bolj šokantno kot je vedenje, bolj je nagrajeno. Vsa družbena omrežja so okolje, kjer se stvari odvijajo zelo hitro in impulzivno, strah pred tem, da kaj zamujajo, pa je za mlade še kako resničen in prisoten. To okolje izkorišča razvijajoče se možgane mladih, ki le redko razmislijo o posledicah svojih dejanj. Mladi ne bodo nujno razmislili o vidiku detergenta »Tide pod« kot strupa oz. škodljive snovi, ki lahko poškoduje grlo in dihalne poti, temveč se bodo osredotočili na to, da je ta izziv opravil priljubljen sošolec in dobil ogromno komentarjev in všečkov.

Načrti korporacij 

V današnjem času je vse več vsakodnevnih pripomočkov digitaliziranih in povezanih s spletom – od mačjih loput do otroških kahlic, kar z intenzivnimi barvami, zvoki in neprekinjenim dogajanjem omogoča intenzivnejše izkušnje kot resnično življenje. Možgani se na te izkušnje navadijo in se prilagodijo na njihovo intenzivnost, zato lahko resnični svet postane manj zanimiv ali celo dolgočasen, saj takšne intenzivnosti v njem ne najdemo.

Zakaj pa to ustreza korporacijam? Ko so ljudje, predvsem otroci, podvrženi intenzivnim izkušnjam, zvokom in barvam, se osredotočajo na to, kar vidijo in slišijo, s čimer pa se zmanjšuje njihova sposobnost abstraktnega mišljenja. Ljudje, ki nimajo razvitega abstraktnega mišljenja pa delajo prav to, kar jim narekujejo drugi, družba in korporacije, bolj upoštevajo trende ter postajajo nekritični potrošniki.

Terapevt Miha Kramli, strokovnjak za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, med katere sodijo tudi različne oblike zasvojenosti s spletom, pravi takole:

»Danes v enem dnevu dobimo toliko podatkov, kolikor smo jih prej dobili v dveh letih. Ker možgani tega seveda ne morejo sprocesirati, so naredili varovalko – predelajo zgolj tiste podatke, ki so lahki, lagodni in prijetni. Tiste podatke, ki od nas zahtevajo neke ambicije in cilje, pa dajejo v ozadje.

Paradoks interneta je, da podatke o tem, kaj dela Kim Kardashian, dobim v realnem času, podatke o samem sebi pa izgubljam. Kaj to pomeni za slovensko najstnico? Gleda Kim Kardashian in podobne junake, ki jih želi posnemati, saj gre za prijetne, lagodne podatke, ki so za možgansko procesiranje enostavni. Ko gre v trgovino in na polici vidi dezodorant, ki drži 72 ur, in ličila, ki jo bodo olišpala do neprepoznavnosti, to seveda kupi.

Dišati kot človek in izgledati kot človek ni več v trendu. Človeški vonj in obraz bosta vedno bolj preganjana. Zakaj? Zato da bo lahko kdo na trg dal dezodorant, ki bo držal 96 ur, ne pa samo 72. Umetno ustvarjanje potrebe, ki ga kapital vrši nad nami, je tako intenzivno, da ne pušča prostora za to, da bi človek samega sebe lahko zgradil.

In tako je prišlo do tega, da zdravimo najstnice, ki so zasvojene z ličenjem, in iz naših anamnez ter zdravstvenih kartonov lahko mirno dokažemo, da gre za ljudi, ki so bili prezgodaj prepuščeni elektronskim igračkam.

Otrok, ki pri osmih letih igra igrice, ki so namenjene polnoletnim, je prezgodaj deležen dražljajev, ki so namenjeni odraslemu človeku. Kaj bo potreboval, ko bo odrastel? Običajni dražljaji mu preprosto ne bodo zadoščali in v stik z iskrico življenja bo prišel zgolj takrat, ko bo hodil po robu med življenjem in smrtjo.«


Viri:

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8423
iGen – Why Today’s Super-Connected Kids Are Growing Up Less Rebellious, More Tolerant, Less Happy
https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/culturalidentity/sexuality/bulletins/sexualidentityuk/2016#small-changes-in-the-percentage-identifying-as-lesbian-gay-or-bisexual-in-2016
https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2018/popest-characteristics.html
https://www.healthychildren.org/English/family-life/Media/Pages/Dangerous-Internet-Challenges.aspx
https://studybreaks.com/thoughts/dangerous-internet-challenges/
https://studybreaks.com/thoughts/ranking-favorite-internet-challenges-fun-deadly/
https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=4696122
https://www.mladina.si/183549/miha-kramli-terapevt-vodja-klinike-za-zdravljenje-nekemicnih-zasvojenosti/

Foto: Gerd Altmann (Pixabay)

PREBERITE TUDI

03.06.2021

“Odločeni! Opuščamo kajenje”

  Ljubljana, 28. maj 2021 Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom »Odločeni!

22.04.2021

Simpozij: ”Odločeni! Opuščamo kajenje”

Ob Svetovnem dnevu brez tobaka bo v petek, 28. 5. 2021, potekal simpozij z naslovom “Odločeni! Opuščamo kajenje”, na katerem sodeluje tudi Zveza Brez izgovora

12.04.2021

Evropska spletna raziskava o…

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je pridružil mednarodni raziskavi o uporabi drog, ki jo koordinira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Vse novice