Kako internet vpliva na duševno zdravje?

Internet nam je omogočil vpogled v svet, kakršnega prej nismo poznali. Pa vemo, kako vpliva na naše duševno zdravje, samopodobo in odnose?
Vpliv spleta na možgane

Prvo vprašanje, ki se pojavlja, ko pomislimo na vpliv spleta na delovanje možganov, je navadno v povezavi s spominom, saj v dobi interneta vse informacije zelo hitro poiščemo na spletu in si jih ni potrebno zapomniti na pamet. Ljudje imamo v resnici več vrst spomina:

  • delovni spomin, ki je povezan s tem, da se spomnimo, kaj trenutno počnemo, in ohranjanju informacij o trenutni nalogi,
  • semantični spomin, pri katerem gre za prepoznavanje in zapomnitev dejstev in konceptov,
  • epizodični spomin, pri katerem gre za zapomnitev izkušenj in preteklih dogodkov,
  • nezavedni spomin.

Vse bolj razširjena uporaba digitalne tehnologije vpliva na organizacijo spominov, saj je vedno manj poudarka na zapomnitvi golih dejstev in podatkov, ki jih lahko v vsakem trenutku preprosto poiščemo. Tako semantični spomin izgublja na pomembnosti, vse bolj pa postaja pomembna sposobnost iskanja informacij in s tem delovni spomin, ki nam omogoča, da v hiper-informiranem svetu izluščimo za nas pomembne informacije v vse krajšem času. Druge raziskave pa kažejo, da lahko predvsem družbena omrežja izboljšajo epizodični spomin in priklic posameznih spominov, saj si izkušnje in dogodke bolje zapomnimo, če njihove fotografije objavimo na splet.

Seveda pa digitalna tehnologija vpliva tudi na druge funkcije in dele možganov. Ob vsaki spremembi so se možgani prisiljeni spremeniti. Ko so na primer začeli ljudje množično uporabljati zemljevide, se je izrazito okrepil del možganov, odgovoren za abstraktnejšo vidno-prostorsko predstavo. Ko so začeli uporabljati številke, se je okrepil del možganov, odgovoren za številske predstave. Tipkovnice in zasloni na dotik prav tako vplivajo na krepitev dela možganov, odgovornega za reprezentacijo prstov. Hkrati pa uporaba navigacije vpliva na zmanjšanje dela možganov, odgovornega za vidno-prostorsko koordinacijo v skladu z načelom »Use it or lose it«.

Družbena omrežja in komunikacija

Družbena omrežja so uporaben način za komuniciranje, a zmanjšujejo možnost resnične povezave med ljudmi. Raziskave ugotavljajo, da večina pripadnikov generacije Z (okrog 70 %) s prijatelji raje komunicira prek spleta kot v živo.

Nekatere študije kažejo, da je porast motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) neposredno povezan s prekomerno uporabo družbenih omrežij, saj družbena omrežja s stalnimi obvestili ves čas zahtevajo pozornost uporabnikov, ki zaradi tega hitreje izgubijo fokus.


Ljudje, ki družbena omrežja uporabljajo pogosteje, imajo dvakrat večjo verjetnost za pojav ADHD kot njihovi vrstniki, to pa pripisujejo neprekinjenemu, vsakodnevnemu veletoku informacij, ki nas sili k hitrejšemu obdelovanju informacij in posledično hrepenenju po še več podatkih.

Družbena omrežja vplivajo tudi na pojav dolgčasa med samim komuniciranjem z drugimi. Študija, ki je vrednotila, kako mobilne naprave vplivajo na kakovost družbenih interakcij, je pokazala, da 62 % udeležencev priznava, da uporabljajo digitalno tehnologijo tudi med pogovorom z ljudmi v resničnem življenju. Rezultati so pokazali, da so pogovori brez motenj digitalnih naprav veliko bolj kvalitetni od pogovorov s prisotnostjo digitalne tehnologije. Odkrili so tudi, da so ljudje v pogovorih brez uporabe digitalnih naprav boljši poslušalci in bolj naklonjeni tistim, ki govorijo. Druga raziskava je razkrila, da prisotnost naprav vpliva na povezanost, kakovost pogovorov in občutek bližine, še posebej, ko se pogovori vežejo na bolj globoke teme.

Med komunikacijo v živo se socialne informacije posredujejo vokalno in vizualno v kontekstu situacije. Neverbalna komunikacija je pomemben del komunikacije in vključuje obrazno mimiko, očesni stik, ton glasu, pa tudi držo, prostor med posamezniki itd. Razumevanje neverbalnih vidikov komunikacije je ključnega pomena, saj moramo pogosto v družbenih situacijah prilagoditi svoje vedenje kot odziv na reakcije drugih. Sposobnost obdelave čustvenih znakov pa je povezana tudi s posameznikovo osebno, socialno in akademsko uspešnostjo, poleg tega pa otroci, ki kažejo višje sposobnosti prepoznavanja in razumevanja čustvenih izrazov, razvijejo boljše socialne veščine in bolj pozitivne odnose z vrstniki. Ti neverbalni znaki pa so seveda veliko močnejši pri komunikaciji v živo v primerjavi z digitalno komunikacijo.

Družbena omrežja in samopodoba

V metaanalizi 121 raziskav so raziskovalci ugotovili sicer statistično pomemben, a majhen negativni vpliv uporabe družbenih omrežij na samopodobo posameznika, kar pomeni, da imajo ljudje, ki več in pogosteje uporabljajo družbena omrežja, praviloma tudi nekoliko nižjo samopodobo od ljudi, ki družbena omrežja uporabljajo manj pogosto.

Raziskovalci domnevajo, da je to povezano z več različnimi dejavniki. Ljudje, ki pogosteje uporabljajo družbena omrežja, to počnejo na račun drugih osebnih odnosov v resničnem svetu. Z drugimi besedami, ljudje zamenjajo močne in podporne vezi v resničnem življenju za navidezne spletne odnose. Ljudje z nižjo samopodobo se lahko poslužujejo družbenih omrežij tudi z namenom, da se izognejo neprijetnim resničnim izkušnjam. Posamezniki z nižjo samopodobo bolj verjetno razvijejo več spletnih odnosov, saj so navadno bolj občutljivi in manj spretni v medosebnih odnosih in bolj odvisni od drugih z vidika odobravanja. To je lahko povezano tudi z neprijetnimi občutki in občutki sramu v družbenih situacijah v resničnem življenju, zato je komunikacija prek družbenih omrežij zanje lahko lažji in bolj učinkovit način druženja.

Poleg tega je bolj verjetno, da bodo ljudje z nizko samopodobo uporabljali družbena omrežja na problematičen način – na primer prekomerno ali pa se bodo pogosteje primerjali z drugimi uporabniki.

Poudarili pa še nekaj zanimivih ugotovitev: od štirih regij, ki so jih raziskovali (Azija, Avstralija, Severna Amerika in Evropa), je negativen odnos med uporabo družbenih omrežij in samopodobo najmočnejši v Avstraliji in najšibkejši v Severni Ameriki. Ugotovili so tudi, da imajo ljudje, ki uporabljajo več družbenih omrežij, nižjo samopodobo od ljudi, ki uporabljajo samo Facebook. Posamezniki, ki družbena omrežja uporabljajo na problematičen način, pa kažejo najnižje stopnje samopodobe.

Družbena omrežja in osamljenost

Raziskave v zadnjem času kažejo na povečan pojav osamljenosti v razsežnostih pandemije, tudi pri mladih, pri čemer se pojavlja vprašanje: kako so lahko ljudje tako osamljeni, če so z drugimi ves čas povezani prek družbenih omrežij?

Delež ljudi, ki so v raziskavah odgovorili, da včasih ali ves čas čutijo osamljenost, se giblje od 30 % do 50 %. Sicer lahko uporaba Facebooka, Snapchata, Instagrama in drugih družbenih omrežij za ohranjanje stikov s prijatelji in vzpostavljanje novih medosebnih donosov, res obogati življenje in ljudem omogoča občutek povezanosti, a učinek je odvisen od časa, ki ga za takšna omrežja porabimo. Če vsak dan ure in ure preživimo na družbenih omrežjih in jih uporabljamo ne le kot podaljšek druženja v resničnem življenju, temveč kot njegov nadomestek, se bolj verjetno pojavijo občutki osamljenosti.

Predvsem pri posameznikih, ki nimajo močno razvitih socialnih veščin, družbena omrežja predstavljajo pobeg od nerodnih trenutkov interakcije z drugimi v resničnem življenju in za bežen občutek povezanosti z drugimi, a ko telefon odložijo, se občutki osamljenosti vrnejo ali celo poslabšajo. Poleg tega lahko pogosto gledanje navidezno popolnih fotografij ali posnetkov iz življenja drugih uporabnikov družbenih omrežij daje občutek, kot da imajo vsi drugi boljše življenje od nas, so pametnejši, lepši, uspešnejši in srečnejši. To je še posebej opazno pri uporabnikih z nizko samopodobo. Spletni svet je tako pravo minsko polje možnih sprožilcev nelagodja, od konstantnega primerjanja z drugimi, do obsesivnega preverjanja, kdo nam je všečkal objavljeno fotografijo ali kdo nam ni voščil za rojstni dan.

V raziskavi iz leta 2017 so ugotovili, da imajo mladostniki in mladi odrasli, ki za družbena omrežja porabijo več časa na dan (vsaj dve uri) dvakrat večje tveganje za socialno anksioznost. Posamezniki, ki družbena omrežja uporabljajo bolj pogosto (vsaj 50 obiskov na teden), pa imajo trikrat večjo možnost, da bodo izkusili socialno izolacijo, kot tisti, ki družbena omrežja obiščejo manj kot devetkrat na teden.

Družbena omrežja, depresija in tesnoba (=anksioznost)

Nova raziskava, objavljena v Canadian Journal of Psychiatry, ugotavlja, da lahko uporaba družbenih omrežij in večja količina časa, preživetega za različnimi zasloni,  privede do povečanja depresije in tesnobe med mladostniki. V raziskavi so raziskovalci v obdobju več kot štirih let opazovali več kot 3.000 mladostnikov ter izmerili, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih, pred televizijo ter na računalniških igrah.

Niso pa vse oblike uporabe digitalne tehnologije imele enakega vpliva na duševno zdravje mladih. Z depresijo in tesnobo so se močno povezovala družbena omrežja ter gledanje televizije, med igranjem video iger ter simptomi depresije pa ni bilo povezave.

Mladi so med gledanjem televizije in objav na družbenih omrežjih pogosto podvrženi idealiziranim prikazom življenja, ki se razlikujejo od njihovih osebnih izkušenj. A družbena omrežja so v tem pogledu še nekoliko bolj edinstvena, saj si mladi ogledujejo slike in posnetke lastne mreže prijateljev, ne tujih ljudi ali zvezdnikov. Na ta način so izpostavljeni zelo pristranskemu pogledu na vsakdanje življenje in sebe ter svoje življenje primerjajo s tem, zaradi česar se lahko simptomi duševnih težav poglabljajo.

Seveda pa je potrebno biti nekoliko previden pri posploševanju ugotovitev, saj je možno, da že predhodno anksiozni posamezniki pogosteje uporabljajo družbena omrežja, zaradi česar so lahko rezultati raziskave pristranski, a tudi v tem primeru je uporaba družbenih omrežij simptome še poglobila. Zaskrbljujoče pa je tudi, da anksiozni posamezniki ob uporabi družbenih omrežij kažejo povečano nagnjenost k uživanju alkohola med brskanjem po objavah, uživanje alkohola pa dolgoročno še poveča tesnobo in depresijo.

Lahko bi rekli celo, da so družbena omrežja platforma, ki uspeva predvsem zaradi ustvarjanja tesnobe in depresije. To pa ne bi bilo prvič, da je neka dejavnost ali industrija vsaj delno odvisna od negativnih posledic njenih uporabnikov za njihovo nadaljnjo uporabo – za primer le pomislite na tobačno industrijo – ali v resnici na katerokoli psihoaktivno substanco.

Viri:
https://www.mladina.si/174464/dr-zvezdan-pirtosek/
https://jamanetwork.com/journals/jama/article-abstract/2687861
http://www.inquiriesjournal.com/articles/1137/the-effect-of-technology-on-face-to-face-communication
https://www.researchgate.net/publication/270730343_The_iPhone_Effect_The_Quality_of_In-Person_Social_Interactions_in_the_Presence_of_Mobile_Devices
https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/0265407512453827
Knapp, M. L, & Hall, J. A (2010). Nonverbal communication in human interaction (Seventh.). Boston, MA: Wadsworth Cengage Learning.
Blakemore, S. J. (2003). How does the brain deal with the social world? Neuro Report, 14, 1–10.?
https://childmind.org/article/social-media-and-self-doubt/
https://www.psychologytoday.com/intl/blog/social-instincts/201911/new-analysis-social-media-use-is-harmful-self-esteem
https://www.psycom.net/how-social-media-increases-loneliness/
https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797(17)30016-8/fulltext
https://www.wbur.org/hereandnow/2020/01/09/social-media-anxiety-depression-teens
https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0706743719885486?journalCode=cpab
Bonnette A, Robinson A, Dailey S, et al. (2019).  Upward social comparisons and posting under the influence: Investigating social media behaviors
of US adults with generalized anxiety disorder. Spotlight on Research, pp. 1-25.
https://www.psychologytoday.com/us/blog/digital-world-real-world/202002/anxiety-and-social-media-use

Foto: 
chenspec (Pixabay)

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice