Kaj so razkrili skriti nakupi tobačnih izdelkov?

Uporaba tobačni izdelkov predstavlja resno grožnjo za zdravje mladih. Po zadnjih podatkih beležijo v starostni skupini 15–24 let 19,3 % delež kadilcev in kadilk (1). Preventivni ukrepi na področju tobaka lahko znatno pripomorejo k skrbi za zdravje mladih, eden izmed učinkovitejših ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode uporabe tobačnih izdelkov je zmanjševanje dostopnosti tobačnih izdelkov (2). Dostopnosti tobačnih izdelkov mladim je v Sloveniji določena z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). ZOUTPI prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim, tj. mlajšim od 18 let, v 30. členu (3). Po zakonu mora prodajalec tobačnih izdelkov ob sumu mladoletnosti kupca od njega zahtevati, da izkaže dokaz o starosti z osebnim dokumentom (3). V primeru, da oseba tega ne želi storiti ali da se izkaže za mladoletno, je prodajalec zakonsko dolžan zavrniti nakup tobačnega izdelka (3). V Sloveniji mladoletni poročajo, da do cigaret dostopajo z lahkoto (4). Nedavna obsežna nacionalna raziskava je preverila, če to drži tudi za nakup cigaret v trgovinah (5). Primarni namen raziskave je tako bil preveriti, kako dosledno različne trgovine po Sloveniji upoštevajo zakonodajo o preverjanju starosti mladoletnih ljudi, ki kupujejo tobačne izdelke, in kako dosledno zavrnejo prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (5). Prav tako se je v sklopu raziskave preverjalo učinkovitost dveh intervenciji oblikovanih za spodbujanje doslednega upoštevanja ZOUTPI v izbranih slovenskih trgovinah (5). Dodatno se je pridobil tudi vpogled v izvajanje zakona v praksi preko pogovorov s prodajalkami in prodajalci (5).

Raziskovanje je bilo zasnovano na nenaključnem kvazieksperimentalnem pristopu (5). Na začetku, za ugotovitev stanja prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim v slovenskih trgovinah, je bila izvedena raziskava z metodo skritega nakupovanja, kjer je nastavljena mladoletna oseba poskusila kupiti škatlico cigaret skupaj z žvečilnimi gumiji. Meritve poskusa nakupa cigaret so potekale v 96 izbranih poslovalnicah različnih trgovskih verig (Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš in Eurospin) v šestih večjih slovenskih mestih, to so Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Novo mesto in Celje (5). Protokol za poskus nakupa je bil določen vnaprej, sodelujoči skriti kupci in opazovalci so bili zanj posebej usposobljeni. Podatke o nakupnem procesu se je zbiralo z vprašalnikom izpolnjenim takoj po poskusu nakupa (5).

Prva meritev je pokazala dokaj visoko stopnjo nedoslednega izvajanja ZOUTPI v izbranih trgovinah (glej tabelo 1).


Tabela 1: Uspešnost nakupa cigaret v različnih krajih (5).

Na podlagi zbranih podatkov se je pripravilo dve intervenciji, s ciljem izboljšanja doslednega izvajanja ZOUTPI v praksi. Prva je bila komunikacijska intervencija, ki je prodajalce in prodajalke z intervencijskimi materiali in osebnim pristopom opomnila na pomembnost izvajanja ZOUTPI ter na njihovo vlogo pri skrbi za zdravje mladih. To vrsto intervencije je prejelo 31 trgovin. Druga intervencija je bila izvedena v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, kjer se je ob kršitvi zakona dodelila predpisana kazen. To vrsto intervencij je prejelo 26 trgovin. Ostalih 39 trgovin je bilo zajetih v kontrolno skupino, kjer se intervencije niso izvajale (5). Dva meseca po izvedenih intervencijah se je ponovno opravilo meritev poskusov nakupa z nastavljeno mladoletno osebo v vseh 96 trgovinah, s čimer se je preverjalo kratkoročne učinke intervencij na doslednost izvajanja zakona (5).

Po izvedbi intervencij se je uspešnost nakupa cigaret s strani mladoletne osebe skupno zmanjšala v izbranih trgovinah (glej tabelo 2).


Tabela 2: Primerjava uspešnosti nakupa cigaret med kraji pred in po intervenciji (5).

Pri tem so se izkazale Intervencije z obiskom Tržnega inšpektorata RS kot zelo učinkovite na kratki rok, saj so znatno zmanjšale uspešnost nakupa tobačnih izdelkov; medtem ko dotična komunikacijska intervencija ni prinesla želenih učinkov na izboljšanje doslednosti izvajanja zakona za prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim (glej sliko 1).

Slika 1: Deleži prodanih cigaret pred in po intervencijah glede na tip intervencije (5).

»Tržni inšpektorat RS – razkritje«, vključuje 18 trgovin, kjer se je inšpektor razkril in izrekel kazen trgovini, saj je bil nakup tobačnega izdelka s strani mladoletnega kupca uspešen; »Tržni inšpektorat RS – ni razkritja«, ki vključuje 8 trgovin, kjer do razkritja inšpektorja sploh ni prišlo, saj je prodajalka pravilno izvedla ZOUTPI.Raziskava je pokazala, da je stanje spoštovanja zakona o prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji boljše kot spoštovanje zakona o prepovedi prodaje alkoholnih izdelkov mladoletnim (5). Če primerjamo rezultate s podobno raziskavo izvedeno na področju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim (5,6), lahko opazimo naslednje:

  • v slovenskih trgovinah bolj dosledno izvajajo zakon na področju prodaje tobačnih izdelkov (ZOUTPI) kot na področju prodaje alkoholnih pijač (ZOPA);
  • prodajalka v primeru nakupa cigaret večkrat vpraša po starosti ali osebnem dokumentu kot pri nakupu piva;
  • na področju prodaje tobačnih izdelkov v večji meri kot na področju prodaje alkoholnih pijač nakup po vprašanju po starosti ali osebnem dokumentu tudi zavrnejo.
Pokazala se je še ena očitna razlika med raziskavama, in sicer, da je pri merjenju uspešnosti nakupa cigaret prišlo do izboljšanja izvajanja ZOUTPI tudi v kontrolni skupini. To je zelo verjetno povezane z enim izmed okoljskih dejavnikov, ki se je med potekom raziskave spremenil. In sicer oktobra 2018 je bil uveden zakon, ki je od poslovalnic, ki želijo opravljati dejavnost prodaje tobačnih izdelkov, zahteval, da vložijo vlogo za pridobitev dovoljenja za prodajo. Sprememba v zakonski ureditvi je pomembna, ker se poslovalnicam, ki pridobijo dovoljenje za prodajo tobačnih izdelkov, lahko ob kršitvi zakona začasno prepove prodajo tobačnih izdelkov (3: 38. člen). Večina dovoljenj je bila izdanih med januarjem in junijem 2019, to je po izvedbi prve meritve skritih nakupov decembra 2018. Kar pomeni, da je med prvo in drugo meritvijo prišlo do te pomembne spremembe v ureditvi poslovanja na področju prodaje tobačnih izdelkov tudi v poslovalnicah vključenih v našo raziskavo. Nekaj trgovinam, ki so prejele intervencijo s TIRS-om, so tako zaradi kršitve zakona začasno prepovedali prodajo tobačnih izdelkov (5). To bi znalo znatno vplivati na doslednost izvajanja ZOUTPI, saj je kazen za trgovino veliko večja (izpad dobička iz prodaje tobačnih izdelkov za določen čas) kot zgolj plačilo globe. To pomeni da imajo trgovske verige z novo ureditvijo prodaje tobačnih izdelkov veliko večji interes za dosledno izvajanje zakona. K temu sklepu nakazujejo tudi pogovori izvedeni s prodajalkami in prodajalci o izvajanju zakona v praksi, ki so razkrili, da se zaposlene za opravljanje zakonske dolžnosti motivira predvsem z grožnjo pred kaznijo in da vodstva trgovskih verig ob poostrenem nadzoru tržnega inšpektorata obvestijo vse poslovalnice, kar najverjetneje pojasnjuje tudi nastale spremembe pri prodaji tobačnih izdelkov v kontrolni skupini, vendar pa raziskava tega ne more z gotovostjo potrditi (5).

Viri:
1. NIJZ (2019): 31. maj: Svetovni dan brez tobaka – Brez tobaka za zdravje pljuč. Dostopno prek: https://www.nijz.si/sl/31-maj-svetovni-dan-brez-tobaka-brez-tobaka-za-zdravje-pljuc
2. Lantz, Paula M., Peter D. Jacobson, Kenneth E. Warner, JeVrey Wasserman, Harold A. Pollack, Julie Berson in Alexis Ahlstrom (2000): Investing in youth tobacco control: a review of smoking prevention and control strategies. Tobacco Control 9 (1): 47–63.
3. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov – ZOUTPI (Uradni list RS, št. 9/17 z dne 24. 2. 2017).
4. Koprivnikar, Helena (ur.), Maja Zorko (ur.), Andreja Drev (ur.), Marjetka Hovnik Keršmanc (ur.), Ines Kvaternik (ur.), Mirna Macur (ur.) (2015): Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: NIJZ.
5. Čož, Sinja, Tanja Kamin, Sara Atanasova in Dagmar Nared (2020): Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: CSP FDV UL.
6. Kamin T, Čož S, Atanasova S. An examination of retailers’ compliance with the minimum legal drinking (purchasing) age law in Slovenia: a quasi- experimental intervention study. Zdr Varst. 2021;60(2):105-113. doi: 10.2478/sjph-2021-0016.

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice