Pitje alkohola med mladimi je močno povezano z dostopnostjo alkoholnih pijač (1,2). V Sloveniji področje dostopnosti alkohola mladim uravnava Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki v 7. členu prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (3). Po zakonu mora prodajalec alkoholnih pijač ob sumu mladoletnosti kupca zahtevati, da ta izkaže dokaz o starosti z osebnim dokumentom (3). V primeru, da oseba tega ne želi storiti ali da se izkaže za mladoletno, mora prodajalec zavrniti nakup alkoholne pijače (3). Ker mladi navkljub temu poročajo, da nimajo težav s pridobivanjem alkoholnih pijač v trgovinah (1), je bila opravljena obsežna raziskava, ki je preverjala, kako dosledno v različnih trgovinah v Sloveniji upoštevajo zakonski ukrep o prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim (4, 5). Raziskava je prav tako preverjala učinkovitost dveh različnih intervenciji, namenjenih prodajalcem pri izboljšanju doslednosti izvajanja zakonskega ukrepa (4, 5). Dodatno pa je pridobila vpogled v prakse izvajanja zakonskega ukrepa s strani prodajalcev in prodajalk preko osebnih pogovorov na delovnem mestu (4, 5).Raziskava je bila zasnovana na nenaključnem kvazieksperimentalnem pristopu k raziskovanju (4). V prvem koraku je bilo z metodo skritega nakupovanja opravljenih 97 meritev poskusa nakupa alkoholne pijače z nastavljeno mladoletno osebo, v izbranih poslovalnicah trgovskih verig Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Tuš in Eurospin v šestih večjih slovenskih mestih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju. Protokol za poskus nakupa alkoholne pijače je bil določen vnaprej, kjer je skriti kupec poskusil kupiti pločevinko piva in prigrizek. Sodelujoči skriti kupci in opazovalci so bili za to posebej usposobljeni. Podatke o nakupnem procesu se je zbiralo z vprašalnikom izpolnjenim takoj po poskusu nakupa (4, 5).
Rezultati prvega merjenja so pokazali visoko stopnjo neupoštevanja ZOPA prodajalcev v vseh izbranih slovenskih mestih (glej tabelo 1). 

Tabela 1: Uspešnost nakupa piva v različnih krajih (5).

Na podlagi zbranih podatkov prvega merjenja se je pripravilo dve različni intervenciji za izboljšanje nedoslednega izvajanja zakona (5). Prva je bila komunikacijska intervencija, ki je z intervencijskimi materiali in osebnim pristopom prodajalke in prodajalce opominjala na pomembnost izvajanja ZOPA ter na njihovo vlogo pri skrbi za zdravje mladih. To vrsto intervencije je prejelo 26 trgovin. Druga je bila intervencija izvedena v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, kjer je inšpektor ob ugotovitvi kršitve zakona dodelil predpisano kazen. To vrsto intervencije je prav tako prejelo 26 trgovin. Preostalih 45 trgovin ni prejelo nobene vrste intervnecije in so predstavljale kontrolno skupino (4, 5). Dva meseca po izvedenih intervencijah se je ponovno opravilo meritev poskusov nakupa z nastavljeno mladoletno osebo v vseh 97 trgovinah, s čimer se je preverjalo kratkoročne učinke intervencij na doslednost izvajanja zakona (4, 5).
Po izvedbi intervencij se je uspešnost nakupa alkoholnih pijač s strani mladoletne osebe skupno zmanjšala v izbranih trgovinah (glej tabelo 2).

 

 

 

Tabela 2: Primerjava uspešnosti nakupa alkohola med kraji pred in po intervencijah (5).

Pri tem je imela intervencija s tržnim inšpektoratom večje učinke na dosledno izvajanje ZOPA (glej sliko 1), kar je skladno tudi z nekaterimi tujimi raziskavami (6-10); medtem ko je imela komunikacijska intervencija le manjše učinke.

 

 

 

 

Slika 1: Deleži prodanih piv pred in po intervencijah glede na tip intervencije (5).
»Tržni inšpektorat RS – razkritje«, vključuje 18 trgovin, kjer se je inšpektor razkril in izrekel kazen trgovini, saj je bil nakup alkoholne pijače s strani mladoletnega kupca uspešen; »Tržni inšpektorat RS – ni razkritja«, vključuje 8 trgovin, kjer do razkritja inšpektorja sploh ni prišlo, saj je prodajalka pravilno izvedla ZOPA.

Pokazala se je tudi jasna korelacija med zavrnitvijo nakupa alkoholne pijače mladoletni osebi in zahtevo po predložitvi osebnega dokumenta, a je bila žal izmerjena nizka stopnja zahtev po predložitvi osebnega dokumenta tako pred intervencijami kot po njih (4).

 

 

 

 

Slika 2: Delež uspešno prodanih piv glede na preverjanje osebnega dokumenta (5).
Povezanost med preverjanjem osebnega dokumenta in uspešnostjo nakupa je statistično značilna in velja za obe fazi zbiranja podatkov, tako pred intervencijami (χ2 = 31,38, p < 0,001) kot po intervencijah (χ2 = 48,42, p < 0,001).

Kljub uspešnosti intervencij je upoštevanje ZOPA še vedno slabo, kar bi moralo politične akterje spodbuditi k dopolnitvi ZOPA in sankcij za njegovo neupoštevanje. Iz pogovorov s prodajalci in prodajalkami tekom komunikacijske intervencije se je pridobil pomemben  vpogled v zaznane ovire in spodbude za spoštovanje ZOPA v praksi, ena izmed ključnih ugotovitev je bila ta, da vodstva trgovinskih verig ne namenjajo posebne pozornosti tej zakonski dolžnosti in da svoje zaposlene motivirajo za to predvsem, ko je resna grožnja kazni, tj. poostren nadzor tržnega inšpektorata (4, 5). Morda bi bila uvedba licenc za prodajalce alkoholnih pijač, ki so lahko v primeru kršitve ZOPA odvzete, ena od teh dopolnitev. Morda bi to spodbudilo vodstva trgovskih verig, da svojim prodajalcem ponudijo usposabljanja s konkretnimi usmeritvami za prakso izvajanja zakonske dolžnosti, da bi to vedno lahko izvajali dosledno.