Tekom raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji so skriti kupci poročali o problematičnih praksah slovenskih trgovk in trgovcev. Poročila jasno razkrivajo nepravilnosti pri izvajanju ZOPA in ZOUTPI, ki od prodajalk in prodajalcev zahteva, da osebe, ki zgledajo mladoletno prosijo za osebni dokument in nakup zavrnejo, če oseba ni še opolnila 18 let (1). Skriti kupci so največkrat poročali, da med njimi in prodajalkami ni prišlo do nikakršne interakcije pri poskusu nakupa, razen tiste nujne (pozdrav, cena nakupa, pozdrav). Veliko skritih kupcev je poročalo o tem, da so jih prosili za osebni dokument in nato narobe izračunali starost ter alkoholno pijačo ali tobačni izdelek navkljub pregledu osebnega dokumenta, prodali. Kar nekaj je bilo takih primerov, kjer so skritega kupca samo povprašali po starosti, npr. »Saj si 18, a ne?« ali »Koliko si stara?«, ker so imeli skriti kupci po vnaprej določenem protokolu navodilo, da se v takem primeru zlažejo, so jim pritrdili ali rekli, da so 18. V večini primerov je bila prodajalka zadovoljna s tem odgovorom in ni nadalje spraševala po osebnem dokumentu. Prodajalke in prodajalci so v redkeje sledili zakonu in skrite kupce vprašali po osebnem dokumentu, pravilno izračunali starost ter nato nakup alkoholne pijače ali tobačnega izdelka zavrnili.
Za boljše razumevanje teh problematičnih praks so bili izvedeni pogovori s prodajalkami in prodajalci o njihovih izkušnjah izvajanja zakonov, ki prepovedujejo prodajo alkoholnih pijač in tobačnih izdelkom mladoletnim v praksi (1). Skupno je bilo opravljenih pogovorov s 40 osebami, ki delajo tudi na blagajni; od tega jih je bilo 29 oseb poslovodij, namestnic poslovodje ali vodij blagajne. Pogovori, ki so v povprečju trajali 12 minut, so razkrili različne ovire in spodbude za izvajanje zakonov v praksi.
Pomembni izsledki iz pogovorov so naslednji (1):
- Velika večina poslovodji niti ni zaznala, da se zakon v njihovi trgovini ne izvaja pravilno in so zatrjevale, da pri njih dosledno sledijo zakonu (raziskave s skritim nakupovanjem so pokazale nasprotno).
- Velikokrat so težave s sledenjem tovrstnim navodilom pripisale preobremenjenosti prodajalk, ki morajo v času nakupa misliti na več stvari hkrati in tudi specifičnosti vsake situacije, kjer je prodajalka soočena z mladoletnim kupcem.
- Večkrat je bila poudarjena individualna odgovornost, tj. da je od vsake prodajalke posebej odvisno, ali bo sledila zakonu in kako ga bo izvajala (kar je, po besedah kar nekaj poslovodij, odvisno od prodajalkine osebnosti in komunikativnosti, na kar oni nimajo vpliva).
- Večina poslovodij in prodajalk je kot največji problem izpostavila to, da je težko oceniti, ali je oseba mladoletna ali polnoletna, in si zato ne upajo vprašati po osebnem dokumentu, da se ne bi zmotili (tj. oseba se izkaže za polnoletno). Zdi se, da potencialno zmoto vrednotijo kot osebni poraz in imajo občutek krivde, če vprašajo po osebnem dokumentu osebo, ki ni mladoletna (npr. moral/a bi bolje oceniti).
- Le redke trgovine imajo vpeljane sistemske rešitve, ki bi pomagale pri preverjanju starosti osebe tekom nakupnega proces, na primer sistem, ki bi pomagal prodajalkam na licu mesta iz letnice rojstva izračunati starosti osebe.
- Poslovodje največkrat motivirajo svoje prodajalke v to, da se držijo zakona, preko grožnje visoke kazni tržnega inšpektorata. To, da ne želijo tvegati inšpektorske kazni, so potrdile tudi prodajalke same.
- Redkeje so prodajalke navedle druge razloge za sledenje zakonu, kot so denimo, da je to dobro za mlade, ker je tako prav ali pa zato, ker se je zakona preprosto treba držati.
- Vodstva trgovskih verig preko okrožnic skrbijo za to, da se poslovalnice redno obvešča o poostrenem inšpektorskem nadzor, poslovodje nato o tem obvestijo vse prodajalke, takrat so zato tudi bolj pozorne na mladoletne kupce in bolj dosledno sprašujejo mlade po osebnem dokumentu.
- Drugih učinkovitih sistemskih rešitev, npr. posebnega usposabljanja za izvajanje ZOPA in ZOUTPI, ki bi bolje usposobil zaposlene za dosledno sledenje zakonov v praksi, večina trgovin nima. Običajno se nove zaposlene opozori o tem, kako ravnati s potencialno mladoletnimi kupci, kot formalnost ob zaposlitvi na delovnem mestu, kjer podpišejo dokument, da so seznanjeni z dolžnostjo izvajanja ZOPA in ZOUTPI. Nekaj pozornosti je potem temu posvečene v sklopu usposabljanja za delo na blagajni (npr. kratko poglavje v priročniku), za kaj več pa je odvisno od poslovodij trgovin ali prodajalk samih.
- Zgodi se, da drugi ne spoštujejo prodajalkinega doslednega izvajanja ZOPA ali ZOUTPI. Nekajkrat je bil izpostavljen problem, da starši pošljejo svojega otroka po cigarete ali pivo in se nato pridejo pritožiti v trgovino, ker jim izdelka niso prodale. V drugem večkrat izpostavljenem primeru pa kupec, ki je stal za mladoletno osebo v vrsti, nato kupi zavrnjen izdelek in ga preda mladoletni osebi, kar se je zgodilo tudi tekom omenjene raziskave.
Izsledki jasno kažejo na to, da za reševanje problema dostopnosti alkoholnih in tobačnih ni dovolj samo zakonska ureditev, ampak tudi institucionalna, ki trenutno odgovornost prelaga na individualno raven zaposlenih. Kar kaže na še vedno nezrelo tržno okolje v Sloveniji, saj ni zmožno prepoznati soodgovornost trgovcev pri reševanju tovrstne problematike.
Vir:
1. Čož, Sinja, Tanja Kamin, Sara Atanasova in Dagmar Nared (2020): Rezultati raziskovanja prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim v Sloveniji in učinkov dveh intervencij za zmanjševanje prodaje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: CSP FDV UL.
Avtor ilustracije naslovne fotografije je Gašper Rus.
