KAJ SO ELEKTRONSKE CIGARETE?
Elektronske cigarete so izdelki, ki s pomočjo baterije segrevajo tekočino, da se ta spremeni v aerosol, ki ga nato vdihuje uporabnik. Glavne sestavine so nikotin, vlažilci, arome in voda. Ne vsebujejo tobaka in v njih ne poteka gorenje; namesto tega uparjalnik segreje in upari tekočino, ki jo uporabnik vdihava skozi ustnik.
RAZŠIRJENOST
Elektronske cigarete so relativno novi izdelki, ki so prišli na trg pred nekaj leti, zato je zanje na voljo še majhno število raziskav. V prodaji so od leta 2006, popularnejše pa od 2010. Število tržnih znamk je že več let manj kot 500, močno pa je v zadnjih letih naraslo število arom, predvsem sladkih in sadnih. Trenutno jih je na voljo približno 15.600.
Vrste
Elektronske cigarete so raznolika skupina izdelkov, ki se hitro spreminjajo.
Med posameznimi elektronskimi cigaretami obstajajo velike razlike v obliki, izgledu in kompleksnosti. Zgodnejše generacije so podobne cigaretam, poznejše nalivnim peresom, najnovejše pa imajo svojstven izgled in jih lahko uporabnik sestavi iz posameznih delov po svojih željah. Elektronske cigarete večinoma proizvajajo veliko aerosola, zaradi česar je njihova uporaba precej opazna.
V zadnjem času se je pojavila nova skupina elektronski cigaret, ki tvorijo zelo malo aerosola, so majhne in podobne USB-ključkom, tudi po velikosti. Podobno kot pri prvi generaciji tudi tu uporabnik menja zaprte prednapolnjene vložke z nikotinom in ne more nastavljati nobenih značilnosti izdelka. Hitro dovajajo visoke ravni nikotina. Ker so majhne in proizvajajo malo aerosola, jih je lahko skriti oziroma zakriti njihovo uporabo, kar je še posebno privlačno za mladostnike.
Slovenija in mladi
V Sloveniji je med mladostniki uporaba elektronskih cigaret bolj razširjena kot med splošno populacijo.
Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 kaže, da med prebivalci, starimi 15–64 let, elektronske cigarete uporablja 1,4 % vseh, kadarkoli v življenju pa jih je uporabilo 9,2 %.
V starostni skupini 15–19 let je o uporabi elektronskih cigaret poročalo 1,0 % vseh, o uporabi kadarkoli v življenju pa 21,3 %.
V raziskavi na priložnostnem vzorcu skoraj 1.300 dijakov 2. letnikov srednjih šol je v letu 2018 o uporabi v zadnjih 30 dneh poročalo kar 8,6 % anketiranih, o uporabi EC kadarkoli v življenju pa 30,9 %.
V raziskavah beležimo, da najstniki začnejo elektronske cigarete uporabljati že zelo zgodaj, v eni od raziskav smo zabeležili, da že v 6. razredu osnovne šole.
V 2018 šolski delavci opažajo uporabo elektronskih cigaret na 43 % vseh sodelujočih šol iz vse Slovenije oziroma 39 % sodelujočih osnovnih in 53 % sodelujočih srednjih šol (z dijaškimi domovi). Odstotek sodelujočih šol, na katerih šolski delavci opažajo uporabo elektronskih cigaret, se je med letoma 2016 in 2018 statistično značilno zvišal in sicer na račun zvišanja odstotka med osnovnimi šolami, medtem ko ni statistično značilnih razlik v odstotku srednjih šol.
Dvojna raba
Po podatkih iz različnih raziskav je najpogostejša dvojna raba, saj približno tri četrtine uporabnikov elektronskih cigaret med odraslimi in mladostniki tudi kadi. Med ostalo četrtino uporabnikov elektronskih cigaret pa je približno polovica uporabnikov, ki niso nikoli kadili, ter približno polovica bivših kadilcev, ki zdaj uporabljajo izključno elektronske cigarete.
ŠKODLJIVE SNOVI IN NEVARNOST ZDRAVJU
Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen znatnim količinam potencialno zdravju škodljivih snovi.
V tekočinah in/ali aerosolu elektronskih cigaret so poleg nikotina, vlažilcev in arom prisotne tudi druge potencialno zdravju škodljive kemične snovi, tudi rakotvorne (karbonilne spojine, za tobak specifični nitrozamini, hlapne organske spojine in fenoli, prosti radikali in reaktivne kisikove spojine, majhni delci, kovine idr.). Med njimi so snovi, ki jih najdemo v tobačnem dimu, pa tudi številne, ki jih v tobačnem dimu ni.
Izpostavljenost nikotinu je pri uporabi elektronskih cigaret zelo raznolika in odvisna od značilnosti izdelka, tekočine ter načina uporabe. Vnos nikotina je pri izkušenih uporabnikih primerljiv vnosu pri kajenju cigaret.
Zaskrbljujoča je prisotnost rakotvornih in dražilnih snovi, kot so formaldehid, acetaldehid, akrolein in prisotnost različnih aromatizirajočih kemičnih snovi, za katere ni znano, kakšne učinke na zdravje imajo ob vdihavanju. So tudi vir zelo visokih ravni majhnih delcev, ki vstopajo v dihalni sistem uporabnika.
Sestavine tekočin/aerosola EC niso raziskane ali odobrene za vdihavanje. Proizvajalci pogosto zavajajo s trditvijo, da so številne sestavine aerosola prepoznane kot varne za zdravje in se uporabljajo v proizvodnji hrane, vendar pa je varnost preizkušena le ob zaužitju (arome, vlažilci oziroma topila). To pa ne pomeni, da so varne tudi pri vdihavanju. Učinki večine arom in vlažilcev na zdravje pri vdihavanju niso raziskani; učinkov dolgotrajnega vdihavanja teh snovi na zdravje še ne poznamo.
Novejše elektronske cigarete lahko proizvajajo visoke ravni posameznih zdravju škodljivih snovi. Ravni posameznih snovi so pri uporabi teh EC v aerosolu lahko tudi višje kot v tobačnem dimu (npr. formaldehid).
Sestavine tekočine in/ali aerosola EC in potencialni škodljivi učinki posameznih sestavin
| Nikotin | Povzroča zasvojenost. Lahko doprinese k razvoju bolezni srca in žilja ter raka. Sam po sebi sicer ni rakotvoren, spodbuja pa rast tumorjev. Izpostavljenost nikotinu verjetno poveča tveganje za bolezni srca in žilja pri osebah z že obstoječimi boleznimi srca in žilja, medtem ko tveganje pri zdravih posameznikih ni raziskano. V času nosečnosti ima pomembne škodljive učinke na še nerojenega otroka in na izide nosečnosti. Ima škodljive učinke na hitro razvijajoče se možgane pri mladostnikih in mladih odraslih. |
| Vlažilca propilen glikol in glicerol | Ob kratkotrajni uporabi privedeta do suhih ust in grla ter draženja oči in dihal, predvsem pri občutljivih posameznikih ali tistih z boleznimi dihal. Obstajajo podatki, da vdihavanje propilen glikola lahko poveča tveganje za astmo, prav tako ga povezujejo s posameznimi primeri lipoidne pljučnice. |
| Arome | Aromatizirajoče kemične snovi prehajajo nespremenjene v aerosol in so same po sebi toksične ali dražilne. Arome v tekočinah za elektronske cigarete so večinoma prepoznane kot varne ob zaužitju in se uporabljajo v proizvodnji hrane, kar pa ne pomeni, da so varne tudi pri vdihavanju. Učinki arom na zdravje pri vdihavanju niso raziskani, zato učinkov dolgotrajnega vdihavanja arom na zdravje še ne poznamo. Iz prehranske industrije in industrije arom so znani škodljivi učinki vdihavanja nekaterih aromatizirajočih snovi, npr. diacetila in acetoina, pogosto prisotnih v tekočinah za elektronske cigarete, in sicer povečana pojavnost kroničnega kašlja, bronhitisa, astme in hude pljučne bolezni bronhiolitis obliterans. Cinamaldehid, aroma cimeta, ki je prisotna v z različnimi okusi, kot so tobačni, sladki ali sadni, ima citotoksične in genotoksične učinke ter škodljive učinke na dihala, tudi v nizkih dozah. Lahko pa se aromatizirajoče kemične snovi pri segrevanju razgradijo v škodljive snovi (npr. saharidi, ki jih uporabljajo za sladke okuse, v furane in aldehide). |
| Karbonilne spojine (formaldehid, acetaldehid, akrolein, glioksal) | Formaldehid je rakotvoren pri človeku, acetaldehid verjetno rakotvoren, akrolein draži in škodljivo vpliva na dihala, glioksal deluje mutageno. Čeprav so ravni karbonilnih spojin običajno nižje kot v tobačnem dimu, pa so v nekaterih raziskavah poročali o zelo visokih ravneh formaldehida v aerosolu elektronskih cigaret, podobnih ali višjih od tistih v tobačnem dimu. Večje količine karbonilnih spojin se tvorijo pri močnejših napravah oziroma segrevanju tekočine na višje temperature ter v prisotnosti aromatizirajočih snovi. Ravni karbonilnih spojin, ki se tvorijo pri temperaturah v večini komercialno dostopnih elektronskih cigaret, so po ocenah strokovnjakov zaskrbljujoče glede morebitnih tveganj za zdravje. |
| Za tobak specifični nitrozamini | So zelo močne rakotvorne snovi in so v aerosolu elektronskih cigaret prisotne v nizkih ravneh. |
| Hlapne organske
spojine in fenoli (benzen, toluen, ksileni) |
Benzen je rakotvoren za človeka, toluen in ksileni pa sodijo med snovi, ki jih še ni možno razvrstiti glede rakotvornosti. |
| Prosti radikali in
Reaktivne kisikove spojine |
Povzročajo oksidativni stres, ki okvarja celice, in je lahko vpleten v razvoj različnih bolezni srca in žilja, respiratornih in nevrodegenerativnih bolezni, pa tudi diabetesa, revmatoidnega artritisa in nekaterih vrst raka. |
| Majhni delci | Število delcev je v aerosolu elektronskih cigaret podobno kot v tobačnem dimu, značilnosti delcev pa se močno razlikujejo, zato ni možno sklepati, ali so učinki na zdravje pri vdihavanju obeh vrst delcev podobni. |
| Kovine | V aerosolu elektronskih cigaret so prisotne tudi številne kovine: nikelj, krom, svinec, kositer, aluminij, kadmij, baker in mangan ter relativno nizke ravni arzena, železa in cinka. Ravni nekaterih kovin so lahko višje kot v tobačnem dimu. Številne od omenjenih kovin (nikelj, krom, kadmij, svinec, aluminij, kositer, baker in mangan) imajo pomembne škodljive učinke na zdravje, predvsem pljuč, jeter, ledvic in možganov. |
| Druge kemične snovi | Posamezne raziskave so v aerosolu EC prikazale furane (furfural, ki draži dihala), ftalate (dietilftalat in dietilheksilftalatantiandrogene, estrogenu podobne spojine, dietilftalat sodi tudi med potencialno rakotvorne snovi), kofein (o učinkih vdihavanja kofeina je na voljo premalo podatkov, da bi lahko ocenili učinke na zdravje), redko tudi nekatera zdravila. |
Učinki dolgoročne uporabe
Učinki dolgoročne uporabe elektronskih cigaret še niso raziskani oziroma znani, saj so elektronske cigarete v uporabi še premalo let.
Vendar pa lahko o potencialnih škodljivih učinkih sklepamo glede na prisotne kemične snovi v aerosolu in rezultate številnih raziskav, ki kažejo spremembe v tkivih različnih organov zaradi uporabe elektronskih cigaret, kot je predhodno opisano v tabeli.
Uporaba elektronskih cigaret bo verjetno imela škodljive učinke na dihala pri kronični, morda tudi kratkotrajni uporabi. Na voljo so dokazi, da mladostniki, ki uporabljajo elektronske cigarete, več kašljajo in piskajo pri dihanju; če imajo astmo, pa izkusijo pogostejša poslabšanja te bolezni.
V Združenih državah Amerike so leta 2019 in v začetku leta 2020 (podatki za čas do 14. januarja 2020) zabeležili skupno 2.668 hospitaliziranih bolnikov s hudimi pljučnimi obolenji, povezanimi z uporabo elektronskih cigaret, v vseh 50 zveznih državah, od tega 60 smrti. Večinoma so bili oboleli mlajši od 35 let in moški. Strokovnjaki ugotavljajo, da je s pojavi hudih pljučnih bolezni povezano vdihavanje vitamina E acetata, vendar pa opozarjajo, da je verjetno vzrokov izbruha več in z raziskavami nadaljujejo.
Za nekatere arome so na voljo podatki, ki kažejo, da je njihovo dolgoročno vdihavanje povezano s hudimi obolenji pljuč.
V literaturi je objavljenih tudi več poročil o primerih kontaktnega dermatitisa, ki je posledica sproščanja niklja iz naprav, ter lezij ustne sluznice ob uporabi elektronskih cigaret. Posamezne raziskave tudi kažejo, da imajo elektronske cigarete lahko pomembne škodljive učinke na celjenje ran.
Drugi škodljivi učinki
Elektronske cigarete lahko eksplodirajo in povzročijo opekline in poškodbe; tveganje je pomembno večje pri baterijah slabe kakovosti, neustrezno hranjenih ali predelanih baterijah.
Možne so namerne ali nenamerne zastrupitve z nikotinom, tudi s smrtnim izidom.
RAZVOJ ZASVOJENOSTI IN SPODBUJANJE KAJENJA
Uporaba lahko privede do zasvojenosti.
Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, verjetneje bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen.
Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov, ki traja še približno do 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.
Napačno je razmišljanje, da mladostniki morda uporabljajo tiste elektronske cigarete, ki ne vsebujejo nikotina. Uporaba teh z nikotinom je med mladostniki znatna. V raziskavi na priložnostnem vzorcu skoraj 1.300 dijakov 2. letnikov srednjih šol po vsej Sloveniji je v letu 2018 polovica anketiranih mladostnikov, ki uporabljajo elektronske cigarete, poročala o uporabi z nikotinom, vsak sedmi pa ni vedel, ali njegova elektronska cigareta vsebuje nikotin ali ne.
Uporaba elektronskih cigaret med mladostniki in mladimi odraslimi zviša tveganje za kajenje cigaret kadarkoli v življenju, tudi med tistimi z nizko verjetnostjo, da bodo kadarkoli kadili. Nikotin pri mladostnikih poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Med mladostniki in mladimi odraslimi je uporaba elektronskih cigaret povezana tudi z večjo pogostostjo in intenziteto poznejšega kajenja cigaret.
ALI LAHKO ELEKTRONSKE CIGARETE POMAGAJO ZDRAVITI ODVISNOST OD CIGARET?
NIJZ elektronskih cigaret ne priporoča za opuščanje kajenja in niso vrsta pomoči pri opuščanju kajenja.
Trenutno je na voljo premalo podatkov in kakovostnih raziskav za kakršnekoli zaključke o učinkovitosti elektronskih cigaret pri opuščanju kajenja, kar poudarjajo tudi številne mednarodne ter nacionalne strokovne, stanovske in neprofitne organizacije, ki namesto tega priporočajo uporabo registriranih, dokazano varnih in učinkovitih vrst pomoči pri opuščanju kajenja.
NIJZ kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetuje preverjene in dokazano učinkovite ter varne vrste pomoči za opuščanje kajenja, kot so pomoč usposobljenih terapevtov, skupinsko ali individualno svetovanje ali farmakološko zdravljenje (nikotinska nadomestna terapija ali zdravila na recept).
Ne pozabimo: ni prvič, da je tobačna industrija napovedala izdelke, ki naj bi bili manj škodljivi. V preteklosti so zmanjšanje tveganj za zdravje pripisovali cigaretnim filtrom in kasneje t. i. lahkim tobačnim izdelkom, ki naj bi vsebovali manj škodljivih snovi. Danes pa vemo, da ne prvi ne drugi tobačni izdelki niso manj škodljivi.
ZAKONODAJA NA TEM PODROČJU
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov za elektronske cigarete določa naslednje zakonodajne določbe, ki veljajo za elektronske cigarete z in brez nikotina:
- Prepoved prodaje mladoletnim,
- prepoved prodaje iz avtomatskih naprav, prek interneta, telekomunikacij ali katerekoli druge razvijajoče se tehnologije in prepoved čezmejne prodaje na daljavo,
- prepoved oglaševanja, razstavljanja, promocije in sponzorstev,
- prepoved uporabe v zaprtih javnih in delovnih prostorih (torej povsod, kjer je prepovedano tudi kajenje),
- besedilna zdravstvena opozorila,
- trgovine, ki prodajajo te izdelke, morajo imeti za prodajo dovoljenje, ki ga izda pristojni organ.
MISLIM, DA SEM ZASVOJEN. KAM SE LAHKO OBRNEM?
Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom.
Brezplačni programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih oziroma centrih za krepitev zdravja, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem. Kot brezplačna pomoč je na voljo tudi svetovalni telefon na številki 080 27 77. Deluje vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena na embalaži tobačnih izdelkov. Ti programi so namenjeni tudi mladostnikom.
NIJZ priporoča, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušene, dokazano varne in učinkovite izdelke, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept.
Viri
- Koprivnikar, H., Roškar, M., Orožen, K., & Zupanič, T. (2018). Kaj bi bilo dobro, da bi starši in vsi, ki delajo z mladostniki, vedeli o elektronskih cigaretah, vodnih pipah in novih tobačnih izdelkih. NIJZ.
- Koprivnikar, H., & Tina, Z. (2018). Zaznava šolskih delavcev o uporabi elektronskih cigaret, vodnih pip in novih tobačnih izdelkov med učenci in dijaki, 2016 in 2018. NIJZ.
- Koprivnikar, H., & Zupanič, T. (2018). Uporaba elektronskih cigaret med dijaki 2. letnikov srednjih šol in študenti zdravstvenih ved v Sloveniji, 2017. NIJZ.
- Koprivnikar, H., Zupanič, T., & Farkaš Lainščak, J. (2020). Elektronske cigarete – podrobnejše informacije za zdravstvene delavce. NIJZ.
- Koprivnikar, H., Zupanič, T., & Farkaš Lainščak, J. (2020). Pregled stališč, znanja in trenutnih praks glede elektronskih cigaret med zdravstvenimi delavci, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja kajenja v Sloveniji. NIJZ.
