Duševno zdravje je eden od temeljev za zdravo življenje

Za ustrezno delovanje našega telesa ni pomembno le naše fizično zdravje, temveč tudi duševna stabilnost. Slednja predstavlja temelj kakovosti našega življenja ter nam omogoča, da dosegamo svoje cilje in resnično živimo polno življenje. Nudi nam tudi zadostno moč za soočanje s stresnimi situacijami in dnevnimi izzivi.

Težave z duševnim zdravjem se lahko izražajo na različne načine – včasih se nas lahko na primer loti le jesenska otožnost ob koncu poletja, ki sčasoma mine. Ker pa se duševne težave še bolj izrazijo v kriznih obdobjih, s kakršnim se zaradi pandemije covida-19 soočamo tudi danes, lahko preprosta otožnost preraste v motnje, ki začnejo pomembno ovirati naše vsakodnevno delovanje.

Pandemija je namreč močno vplivala na duševno zdravje ljudi, pri čemer so bili še posebej prizadeti mladi, zdravstveni delavci, ljudje, ki živijo sami, osebe z že obstoječimi duševnimi motnjami in marginalizirane skupine. Tovrstne krizne situacije lahko povzročijo občutke nemoči, žalost, jezo, razdraženost ali strah.

Slabše duševno zdravje lahko posledično privede tudi do zdravstvenih problemov, težav pri osredotočanju na povsem vsakodnevne zadolžitve in nemirnega spanca, izgube apetita ali pa kroničnih bolečin. V tem primeru lahko stres enostavno predstavlja preveliko breme za naše duševno zdravje in povzroči resnejše duševne motnje, kot sta tesnobnost ali depresija, pogosta pa je tudi odvisnost od alkohola ali drog – takrat je potrebno takojšnje ukrepanje.

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni je v sklopu svoje kampanje, namenjene ozaveščanju o kroničnih nenalezljivih boleznih in življenju z njimi v času pandemije covida-19, pripravilo članek z nasveti o duševnem zdravju. Preberite, kako lahko kljub turobnejšemu vremenu in omejitvam zaradi pandemije že zdaj preventivno poskrbite za svoje duševno zdravje.

Vse se začne s prehrano

O povezavi med hrano in splošnim počutjem čivkajo že vrabci na strehi in prav gotovo ste tudi sami opazili, da se po zdravem in polnovrednem obroku počutite mnogo bolje kot po hamburgerju in krompirčku. Ne samo, da vam takšen obrok ne da veliko hranil, pogosto je zaradi hitre prehrane prisotna tudi slaba vest, ki še dodatno negativno vpliva na naše mentalno stanje.

Svetujemo vam, da za dobro počutje povečate vnos sadja in zelenjave ter, če je le mogoče, pazite na vnos hrane z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob. Res je, da vas lahko hrana, v kateri je veliko sladkorja, za trenutek spravi v boljšo voljo, vendar temu kmalu sledi znižanje ravni sladkorja v krvi, kar privede do nihanja razpoloženja.

Ne pozabite na gibanje

Tudi gibanje ima pozitiven vpliv na naše duševno počutje. Ljudje, ki so redno aktivni, so na splošno srečnejši in čustveno stabilnejši, za kar poskrbijo endorfini, ki jih naše telo izloča med telovadbo.1

To pa ne pomeni, da morate za boljše počutje vsak teden v fitnesu preživeti več ur. Dovolj je že zmerna vadba – izberite si nekaj, kar vas resnično veseli, saj boste lahko tako v svojem urniku lažje našli čas za gibanje. Na spletu najdete številne posnetke različnih vadb, ki ne zahtevajo nobenih pripomočkov, zato nova rutina ne bo obremenila vaše denarnice.

Dihajte!

V stresnih situacijah je najlažje pozabiti na pravilno dihanje. Naše telo se znajde v krču in pogosto ne vidimo več izhoda iz trenutnega stanja. Zato je ključno, da se v takšnih trenutkih čim bolj umirimo in osredotočimo na svoj dih ter pri tem poskusimo odriniti negativne misli.

Svetujemo vam, da se aktivno posvetite “treniranju” pravilnega dihanja, da vas naslednja stresna situacija ne bo ujela nepripravljenih. Prenesite kakšno od aplikacij za meditiranje – že nekaj minut na dan vas bo umirilo in opremilo za spoprijemanje s stresom in negativnimi mislimi.

Izogibajte se alkoholu, tobaku in drugim drogam

Tesnobnost, depresijo in druga stanja marsikdo poskuša omiliti z alkoholom, tobakom in drugimi drogami. Ne samo, da tovrstne droge nudijo zgolj trenutno olajšanje, temveč poleg tega predstavljajo tudi dejavnike tveganja za nastanek drugih bolezenskih stanj ali zaplete pri boleznih, kot je na primer covid-19. Povečajo namreč tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov covida-19, sepso, alkoholno bolezen jeter in nekaterih oblik raka.2

Pogosto pa uporaba drog ne pripomore niti k trenutnemu boljšemu počutju, saj lahko izostri naše čute in nas zaradi slabega predhodnega počutja pahne v še slabše razpoloženje, povzroči strašljive halucinacije in pripelje do odvisnosti. Če menite, da ste tudi sami postali odvisni od tovrstnih substanc, lahko pomoč najdete na naslednjih povezavah:

Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (01 587 49 80)

Društvo anonimnih alkoholikov Slovenije (01 433 82 25)

UP – Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem (01 434 25 70)

Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DROGART (041 730 800)

Več kontaktov do programov pomoči pri zasvojenosti lahko najdete tudi na povezavi.

Pišite dnevnik hvaležnosti

Ko imamo težave z duševnim zdravjem, se naši možgani pogosto osredotočijo zgolj na slabe izkušnje. Zato se potrudite in vsak dan nekaj minut namenite iskanju pozitivnih stvari, pa naj se vam zdijo še tako banalne.

Poiščite lep zvezek, ki ga lahko hranite kar v nočni omarici, in vsako jutro vanj zapišite pet stvari, za katere ste oziroma boste tisti dan hvaležni. To ne pomeni, da si boste zatiskali oči pred problemi, vendar vam lahko teh nekaj minut, ki jih boste namenili pozitivnemu razmišljanju, pomaga vztrajati pri izboljšanju duševnega zdravja.

Povežite se z drugimi

Ne pozabite na ohranjanje stikov z drugimi. Še posebej v času pandemije je precej enostavno zanemariti odnose s prijatelji, četudi si tega ne bi želeli, saj se z njimi pogosto ne moremo videti v živo.

Na srečo imamo danes na voljo veliko drugih možnosti za spletna druženja. Najdite čas, da se vsak dan slišite s svojimi bližnjimi, pa čeprav zgolj za nekaj minut. Če delate od doma, sodelavce povprašajte po njihovem počutju in med sabo delite nasvete za spopadanje z novo realnostjo.

Naj bodo ti težki časi tudi inspiracija za vas, da naredite nekaj dobrega za nekoga drugega in tako spletete nova poznanstva. Imate morda starejšo sosedo, ki zaradi bolezni ne more po nakupih? Vprašajte jo, če ji lahko kako pomagate, ali pa naredite kakšno drugo dobro delo – takoj se boste počutili bolje.

Popestrite si vsakdan z novo rutino

Marsikdo ob besedi “rutina” pomisli na nekaj dolgočasnega, vendar je lahko ta izjemno dobra za naše duševno zdravje. Naši možgani imajo namreč radi ponavljajoče se situacije, saj tako vedno vedo, kaj lahko pričakujejo od danega trenutka.

Poskusite torej vzpostaviti dnevno rutino – ta lahko zajema uro, ob kateri se zjutraj zbudite in zvečer zaspite, obroke, čas za delo, prosti čas … Seveda ni treba, da se vsak vaš dan odvija po istem kopitu, vendar je dobro, da imate v življenju določeno strukturo.

Pojdite na svež zrak

Ob hladnem vremenu nas pogosto zamika, da bi čim več časa preživeli v zavetju toplega doma. Vseeno pa je tako za naše telesno kot tudi duševno zdravje izredno pomembno, da se vsak dan odpravimo na svež zrak in vsaj nekaj časa preživimo na dnevni svetlobi.

Če nimate časa za dolg sprehod, se lahko s skodelico čaja premaknete na vrt ali pa vsaj ob odprto okno ter nekaj trenutkov namenite sproščanju ob opazovanju neba.

Poskrbite za dovolj spanja

Ustrezna higiena spanja je izredno pomembna za naše duševno zdravje. Če premalo spimo, nas namreč veliko lažje preplavijo negativne misli in slaba občutja.

Tudi pri spanju je dobro najti rutino – vsak dan pojdite v posteljo ob približno isti uri ter se poskusite izogniti jutranjemu poležavanju in vstajajte ob zgodnejših urah. Postelja naj bo namenjena spanju in ne gledanju televizije, prehranjevanju, delu … Ko zjutraj vstanete, jo posteljite, nato pa se vanjo vrnite šele zvečer, najraje z dobro knjigo in skodelico čaja, ki vas bo zazibala v trden spanec.

V primeru, da imate težave s spanjem, poskusite z večerno jogo ali meditacijo, v pomoč pa so vam lahko tudi različne sproščujoče zgodbe, ki si jih lahko zavrtite pred spanjem. Na YouTubu jih lahko najdete ogromno (pobrskajte za “sleep stories”), obstajajo pa tudi različne aplikacije, ki vam lahko pomagajo pri sproščanju pred spanjem.

Preživite manj časa pred zasloni

Čeprav se je v času epidemije skorajda vse preselilo na splet, se vseeno poskusite izogniti nepotrebnemu preživljanju prostega časa pred različnimi zasloni. S tem mislimo na brskanje po internetu in družbenih omrežjih ter večurno pregledovanje objav oseb, ki jih sploh ne poznate. Na telefonu si nastavite opomnik ali uporabite funkcijo, ki vam po določenem času onemogoči dostop do aplikacij za družbena omrežja.

Prav tako se izogibajte zaslonom ob večerih, ko ima modra svetloba še večji vpliv na vaše počutje in spanje. Če menite, da imate težave z omejevanjem časa, ki ga preživite na spletu, poiščite strokovno pomoč.

 

Kot vidite, lahko že z nekaj majhnimi spremembami naredite veliko za izboljšanje lastnega duševnega zdravja. V primeru, da vam opisani nasveti ne pomagajo, saj takšni znaki in simptomi trajajo že dalj časa in predstavljajo prevelik problem za vaše normalno življenje, pa nemudoma poiščite pomoč.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, ki vam bo po potrebi predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali se z vami pogovoril o drugih oblikah pomoči.

V primeru zelo hude stiske se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70)

Za podporo in pogovor ter več podatkov o ustreznih oblikah pomoči se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur, vsak dan)
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, ob vikendih in praznikih med 18. in 22. uro)
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)

Internet kot podpora v času stiske vam ponuja še dodatne vire pomoči in informacij:

Viri:

1 https://www.webmd.com/depression/guide/exercise-depression

2 https://www.nijz.si/sl/pitje-alkohola-slabi-naso-sposobnost-boja-proti-bolezni-covid-19

 

PREBERITE TUDI

09.11.2021

Lilia’s adventure in Brežice,…

Hearing a lot about the exquisite beauty of Slovenia made me eager to write it down on my “ Must-Visit “ destinations, until the time

02.11.2021

the BREXPERIENCE

24 September, Friday. Early dawn. Sunrise over the chilly town of Brežice. Half of the Macedonian team, after being left on the highway and walked

21.10.2021

Poziv Vladi RS k…

Dvig cen električne energije in zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v EU in napovedane podražitve energije za potrošnike zahtevajo hiter in usklajen odziv. Podpisniki poziva

Vse novice