Delež mladih kadilcev se zmanjšuje (2002-2018)

Kajenju tobaka pripisujemo veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti, pomemben vpliv na neenakosti v zdravju ter velike stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo. Odrasli kadilci so večinoma začeli kaditi v obdobju mladostništva (adolescence), kar velja tudi za Slovenijo. Približno dve tretjini prebivalcev Slovenije v starosti 35-44 let, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95% vseh pri 21. letih ali manj in 99 % pri 25. letih ali manj. Torej po 25. letu praktično nihče več ne začne kaditi. Povprečna starost ob začetku kajenja med prebivalci, starimi 35-44 let, je pod mejo polnoletnosti in znaša 16,9 let.

Nikotin povzroča zasvojenost. Mladostnika, ki je začel s kajenjem, lahko zasvoji zelo hitro, lahko že po nekaj dneh in nekaj pokajenih cigaretah ter veliko pred začetkom rednega kajenja. O znakih zasvojenosti najstniki poročajo običajno takrat, ko na mesec pokadijo nekaj cigaret. Napačno je torej razmišljanje, da so zasvojeni le tisti mladostniki, ki kadijo vsak dan. Občutljivost na nikotin je pri mladostnikih drugačna kot pri odraslih, saj so možgani mladostnika še posebej občutljivi na zasvojljivost nikotina. Nikotin spremeni strukturo in funkcijo možganov tako, da vzpostavi dolgotrajno ranljivost za zasvojenost z nikotinom in tudi drugimi psihoaktivnimi snovmi.

Starost ob začetku kajenja je pomemben kazalnik poznejših kadilskih navad. Mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo v odrasli dobi redno kadil, da bo razvil dolgoročno zasvojenost z nikotinom, da bo kadil več let in da bo kadil večje število cigaret, manjša pa je verjetnost, da bo kadarkoli opustil kajenje. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti.

V Sloveniji po podatkih iz raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) že daljše obdobje beležimo zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let.

Odstotek mladostnikov, ki so v življenju že kdaj kadili tobak (cigarete, cigare, pipe), se je med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, med leti 2002 in 2018 več kot razpolovil (Slika 1). Leta 2002 je tako npr. že kdaj kadilo tobak skoraj dve tretjini 15-letnikov, v 2018 pa manj kot tretjina.


Slika 1: Kajenje tobaka kadarkoli v življenju, 11, 13 in 15-letniki, HBSC 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018

Med 2002 in 2018 so se znižali tudi deleži 13-letnikov in 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden in tistih, ki kadijo vsak dan. Med 15-letniki je leta 2002 skoraj vsak tretji poročal o tedenskem kajenju, v 2018 pa manj kot vsak deseti, medtem ko je med 15-letniki o vsakodnevnem kajenju v 2002 poročal skoraj vsak četrti, v letu 2018 pa skoraj vsak dvajseti (Slika 2).


Slika 2: Razširjenost kajenja med 15-letniki, HBSC 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018

Med letoma 2012 in 2018 se je po začasnih podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah znižal tudi delež kadilcev v starostni skupini 15-24 let in sicer s 25,2 % na 19,3 % v letu 2018.

Z uvedenimi ukrepi in programi torej v Sloveniji uspešno zmanjšujemo razširjenost kajenja med mladostniki. V 2020 bosta začela veljati še dva pomembna ukrepa na področju preprečevanja kajenja med mladostniki, to sta enotna embalaža in prepoved značilnega okusa mentola za cigarete in tobak za zvijanje. Za uvedbo nadaljnjih učinkovitih ukrepov in programov za zmanjševanje kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi ter nasploh med prebivalci Slovenije pa je pripravljena "Strategija za zmanjšanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2019-2030".

Več o tej temi si lahko preberete tu

V primerih, ko navajamo znižanje odstotkov, so to statistično značilna znižanja.


Glavni viri:

  1. Koprivnikar H, Zupanič T, Lavtar D, Korošec A. Tobačni in povezani izdelki: Posledice, razširjenost uporabe in ukrepi. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. Dostopno na (19. 7. 2019): https://www.nijz.si/sl/publikacije/tobacni-in-povezani-izdelki-posledice-razsirjenost-uporabe-in-ukrepi
  2. Koprivnikar H, Zupanič T, Lavtar D, Korošec A, Rehberger M. Spremembe razširjenosti kajenja po uvedbi ZOUTPI. Predstavljeno na Nacionalnem simpoziju ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2019. Dostopno na (19. 7. 2019): https://www.nijz.si/sl/31-maj-svetovni-dan-brez-tobaka-brez-tobaka-za-zdravje-pljuc

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice