Varnejše in zdravo nočno življenje postaja vse pomembnejše

V sklopu projekta »Preventivna platforma« so se na srečanju Foruma za kakovost v preventivi včeraj v Ljubljani zbrali predstavniki nevladnih organizacij, pristojnih ustanov in medijev ter razpravljali o zelo aktualni problematiki nočnega življenja mladih. Na srečanju so bili med drugim predstavljeni rezultati raziskave o tveganem in škodljivem pitju alkohola med mladimi na letošnji prireditvi »Ritem mladosti«, učinkoviti ukrepi in pobude za izboljšanje stanja v nočnem življenju ter nekatera uporabna orodja za nočne lokale, lokalne skupnosti in pristojna ministrstva glede učinkovitejšega upravljanja z nočnim življenjem, ki postaja vse pomembnejša prednostna naloga številnih držav in mest po svetu. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z evropskim projektom »Triangle«, ki ga vodi Mladinska zveza Brez izgovora.

Na letošnji prireditvi »Ritem mladosti« so aktivisti Mladinskega združenja Brez izgovora izvedli anketiranje med mladimi obiskovalci. Analiza rezultatov je pokazala, da so mladi ob tej priložnosti popili občutno preveč alkoholnih pijač, in to tako na prireditvi kot tudi (oziroma še posebej) pred vstopom na sam prireditveni prostor pred ljubljanskim Kolosejem. Z anketo so skušali ugotoviti povprečno starost in delež mladoletnih obiskovalcev in te podatke povezati s količino popitega alkohola. »Ena od pomembnih ugotovitev raziskave je ta, da je mladim alkohol absolutno prelahko dostopen, zlasti mladoletnim, ki do njega po zakonu sploh ne bi smeli priti«, je povedala Daša Kokole iz Mladinskega združenja Brez izgovora. Najstniki v Sloveniji alkohol največkrat dobijo doma oziroma jim ga ponudijo starši, v precejšnjem deležu pa so poročali, da alkohol brez težav kupijo tudi v trgovinah in gostinskih lokalih.

Zabava in prosti čas mladih sta v preteklih letih doživela pomembne spremembe. Prekomerna raba alkohola med mladostniki zlasti med vikendi je novejši fenomen, na katerega se država, lokalne skupnosti in starši ne znajo ustrezno odzvati. Nekateri starši so začeli svojim otrokom prepovedovati prisostvovanje na tovrstnih dogodkih, še več pa se jih odziva preveč permisivno in strpno do pitja alkohola s strani otrok. Na splošno starši opravičujejo tvegano obnašanje svojih otrok s stereotipnimi argumenti, da je tveganje del odraščanja, in da to počne večina mladih. »Preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola je možno spremeniti le s celovito strategijo na področju alkohola, kar pa je seveda dolgotrajen proces, v katerega politika žal trenutno očitno še ni pripravljena vstopiti«, je še dodala Daša Kokole.

Predlogi ukrepov, ki so jih pripravili v sklopu projekta »Preventivna platforma« in evropskega projekta »Triangle«, v katerem sodelujeta tako Inštitut Utrip kot tudi Mladinsko združenje Brez izgovora, vsebujejo zlasti spremembo Zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katere bi morali prireditelji označiti polnoletne osebe (npr. s posebnimi zapestnicami). To bi prodajalcem alkoholnih pijač olajšalo prepoznavo mladoletnikov ter preprečilo stalno izgovarjanje, da za preverjanje starosti nimajo niti časa niti veščin. Seveda bi bile za kršenje tega določila (npr. v primeru, da polnoletna oseba svojo zapestnico preda mladoletni osebi) predvidene denarne kazni. Ker gre za množične prireditve, bi morali prireditelji zagotoviti več vhodov in redarjev, da bi se izognili preveliki gneči na vhodih in s tem zmanjšani varnosti za obiskovalce. »Poleg tega predlagamo tudi strožje in doslednejše izvajanje ukrepov prepovedi prodaje alkohola mladoletnim na ekspresnih blagajnah v večjih prodajalnah, kjer je nadzor s strani osebja zelo pomanjkljiv, in kjer si mladi zelo pogosto priskrbijo alkohol, preden odidejo na prireditev ali v nočni lokal. Predlagamo tudi spremembo, po kateri bi morali imeti prodajalci alkoholnih pijač v prodaji vsaj polovico različnih brezalkoholnih pijač, ki so cenovno enake ali cenejše od najcenejše alkoholne pijače. Sedanji zakon določa prodajo samo dveh različnih cenejših brezalkoholnih pijač, kar je premalo«, je pojasnila Sanela Talić z Inštituta Utrip.

Med najpomembnejšimi predlogi je zagotovo tudi predlog prepovedi posedovanja in pitja alkoholnih pijač s strani oseb, mlajših od 18 let. Kaznovanje v primeru neupoštevanja tega določila bi bilo večstopenjsko: mladoletna oseba bi s strani tiste osebe, ki bi izvajala nadzor najprej prejela opomin, ob ponovnem prekršku bi sledil uraden opomin in obveščanje staršev, ob naslednjem prekršku denarna kazen in nazadnje prijava na center za socialno delo zaradi zanemarjanja mladoletne osebe. »Vzporedno bi bilo potrebno spremeniti določilo zakona, s čimer bi imeli policisti več pristojnosti za ukrepanje v takšnih primerih, kot je npr. možnost odvzema ali zasega alkoholnih pijač mladoletnim ali opitim osebam«, je dodala Sanela Talić.

Na srečanju so bili predstavljeni tudi nekateri drugi učinkoviti ukrepi urejanja nočnega življenja mladih, ki vključujejo zlasti večplastne in multidisciplinarne strategije obravnave več tveganih vedenj hkrati (npr. alkohol, prepovedane droge, nasilje, prometna varnost itd.). »Zavedamo se, da je zaradi razpršenih pristojnosti ministrstev in lokalnih skupnosti takšne celovite strategije težko izvajati, zato predlagamo, da se pristojne ustanove usmerijo v ukrepe, ki učinkovito zmanjšujejo prekomerno pitje alkohola in opitost, saj imajo le-te ugodne učinke na zmanjšanje drugih z nočnim življenjem povezanih tveganih vedenj, kot so na primer nasilje, tvegana spolnost in vožnja pod vplivom alkohola«, je povedal Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja projekta »Preventivna platforma«. Med učinkovitejše pristope spadajo tudi ukrepi, ki vključujejo redno sodelovanje med različnimi pristojnimi ustanovami (npr. lokalnimi uradniki, policijo idr.) na eni strani ter industrijo zabave na drugih strani ter doslednejše izvajanje in nadzor nad izvajanjem politik in zakonodaje. »Seveda pa morajo vsi omenjeni ukrepi imeti močno politično in družbeno podporo, sicer so izredno težko izvedljivi in sprejeti med ljudmi«, je še dodal Košir.

V razpravi na srečanju je sodelovala tudi dr. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ), ki je opozorila na zaskrbljujoče trende tvegane in škodljive rabe alkohola v zadnjih desetih letih med mladoletniki v Sloveniji. »Med petnajstletniki naraščajo oblike pitja večjih količin alkohola, zlasti med vikendi. V zadnjih letih se odstotki tveganega in škodljivega pitja med fanti niso veliko spremenili in ostajajo približno na ravni 45 odstotkov. Narašča pa delež deklet, ki se giblje okoli 36 odstotkov med petnajstletnicami. Iz rezultatov raziskave je tudi razvidno, da je bilo 40 odstotkov teh mladih vsaj dvakrat v življenju že opitih«, je pojasnila dr. Zorko.

(slika: student.si)

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice