Sporočilo za javnost: Od dizelskih motorjev k nizkoogljičnemu prometu in boljšemu zdravju

8. maja 2018 je v Hiši Evropske unije v Ljubljani potekal posvet z naslovom Od dizelskih motorjev
k nizkoogljičnemu prometu in boljšemu zdravju.
Na posvetu, ki ga je organiziral Inštitut za
mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR)
v sodelovanju z European Public Health Alliance (EPHA), so kot govorci nastopili Matjaž Česen iz Inštituta Jožefa Stefana, dr. Andreja Kukec iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Marjan Lep iz Fakultete za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru
. Na posvetu se je
spregovorilo o problematiki emisij dizelskih vozil, izzivih na področju zmanjšanja učinkov na zdravje
zaradi uporabe dizelskega goriva ter o zunanjih stroških prometa oziroma ali je res samo dizel
problem urbane mobilnosti. Udeleženci so se po predavanjih lahko udeležili tudi delavnice.

Čeprav število prebivalcev v Sloveniji v zadnjih letih ne narašča,  bolj narašča količina osebnih vozil. To veliko pove o dojemanju avtomobilskega prevoza pri nas, kjer osebni avtomobil predstavlja kulturni status. Človek vdihne deset do dvajset kubičnih metrov zraka dnevno, kar je v primerjavi z zaužito hrano in pijačo zelo veliko, zato je podatek kakšen zrak dihamo in kako raba osebnih vozil vpliva na kakovost zraka, zelo pomemben. Človek je dnevno izpostavljen več kot dvesto onesnaževalcem, onesnažen zrak pa predstavlja tudi vzrok za 6,7 % smrti in je razlog za več prezgodnjih smrti, tudi v Sloveniji. Dr. Andreja Kukec iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pravi: »Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 2,5 in PM10 ter dušikovih oksidov (NOx). Raziskave kažejo, da dizelska vozila prispevajo k večji obremenjenosti zunanjega zraka kot vozila na bencin. Dizelski izpuhi predstavljajo pomemben vir delcev v zunanjem zraku, ki lahko prodrejo globoko v pljuča. Več kot 90 % delcev v dizelskem izpuhu je manjših od 1 µm. Epidemiološke raziskave potrjujejo povezanost med dolgotrajno izpostavljenostjo dizelskim izpuhom ter pljučnim rakom.«

Pri pregledu strukture voznega parka in strukture vozil, ki so prvič registrirana, ugotovimo, da je 90 % novih registriranih vozil bencinskih vozil. Pri pregledu vozil, ki niso prvič registrirana, pa ugotovimo, da je dizelskih vozil mnogo več, celo okoli 44 %. Ti dizelski avtomobili so v povprečju stari tri do štiri leta in imajo višje emisije od bencinskih vozil. Dejstvo je, da se bencinska vozila uporabljajo manj časa kot dizelska in sicer v povprečju štiri leta manj, ravno stara dizelska vozila pa predstavljajo zaskrbljujoče količine emisij. Dizelska vozila imajo splošno višje emisije delcev in onesnaževal kot vozila na bencin, stranski produkti pa predstavljajo tudi nevarnost za zdravje. Matej Česen iz Inštituta Jožefa Stefana o emisijah pravi: »Promet pomembno prispeva k emisijam, kar zlasti velja za toplogredne pline (TGP), kjer predstavlja skoraj tretjino vseh emisij v Sloveniji, ter za NOx, kjer predstavlja 56 %. Znotraj prometa je največji vir cestni promet, med vrstami vozil pa za NOx težka tovorna vozila ter osebni avtomobili, za TGP pa osebni avtomobili. Poraba dizelskega goriva se je od leta 2005 povečala za 91%, delež v skupni porabi goriva pa z 52 % na 75 %, po drugi strani so postala dizelska vozila bolj čista. Vendar kljub temu dizelska vozila še vedno izpustijo več NOx in PM2.5 na prevožen km kot bencinska vozila, medtem ko je razlika pri emisijah CO2 skoraj zanemarljiva. Z vidika okolja so torej dizelska vozila zelo problematična, še posebno če upoštevamo, da veliko starejših vozil (pred EURO 6) ne dosega predpisanih kriterijev ter da se njihove karakteristike z leti slabšajo.«

Pri onesnaževanju zraka z dizelskimi gorivi pa je potrebno pomisliti tudi na samo planiranje prometa. V zgodovini načrtovanja prometa smo tega načrtovali tako, da smo gradili mesta, ki so bila avtomobilu prijazna. To pomeni, da smo avtomobilom umikali pešce in ustvarjali kapacitete kot dogovor na povpraševanje po osebnih avtomobilih, zato so na današnjem posvetu odprli tudi vprašanje avtomobila, ki bo prijazen mestu. Sodobno načrtovanje življenja nas namreč sili v stalno mobilnost, vozimo se v službo, prav tako avtomobile uporabljamo v prostem času. V kolikor vso to pot opravljamo s starim dizelskih vozilom, povečujemo omenjeni problem. Dr. Marjan Lep iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru pravi, da je potrebno promovirati druge oblike mobilnosti in nagovarja: »V svojem prispevku – seveda – pozdravljam splošno usmeritev k okolju in zdravju bolj prijazni mobilnosti. Zamenjava zelo uporabljanega energenta cestnih motornih vozil – dizla – z drugimi energenti je samo kamenček v mozaiku ukrepov k bolj zdravi mobilnosti. Nikakor ne sme voditi do samozadovoljstva načrtovalcev prometa in mobilnosti, saj ne rešuje problemov zastojev, čezmerne zaparkiranosti mestnih središč, neracionalne rabe vozil in prometnic ali socialne izključenosti tistih, ki si dragih osebnih vozil s sodobnimi energenti ne morejo privoščiti.«

Do celotnega sporočila za javnost lahko dostopate tukaj

PREBERITE TUDI

15.09.2021

Akademija Brez izgovora v…

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in

07.09.2021

Summer camp 2021!

Konec julija, ko bi se nas večina najraje preselila v hladilnik, se je tudi letos odvijal tradicionalni poletni tabor No Excuse Summer Camp. Na Kokarski

05.08.2021

Pot do Fuerteventure in…

Šest aktivistov iz Slovenije se je udeležilo izmenjave, ki je trajala 6 polnih dni. Trajnostni razvoj nas je vodil skozi doživetje. Lahko bi rekli, da

Vse novice