Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih programov na področju različnih vrst zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana za leto 2025.
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija že več let sodeluje z Mestno občino Ljubljana z namenom zagotavljanja celostnih preventivnih programov na področju zasvojenosti za učence osnovnih in dijake srednjih šol v Ljubljani. V letu 2025 bomo v okviru omenjenega razpisa izvajali tri projekte, ki naslavljajo različna podpodročja preprečevanja zasvojenosti in zdravega življenjskega sloga mladih.
Projekti celostno naslavljajo tematike in problematike, s katerimi se mladi srečujejo tekom odraščanja oziroma zgodnjega in srednjega mladostništva.
Prvi od treh projektov je projekt Martin Krpan, ki se osredotoča na krepitev socialnih in osebnostnih veščin mladih, da se lahko samostojno bolje spoprijemajo z izzivi osamosvajanja ter sprejemanja lastnih odločitev. Zajema vsebine, kot so npr. Kritično mišljenje, Stres, Empatija, Vrstniška pripadnost, Skrb zase, Postavljanje ciljev ipd. Šole se lahko odločijo za izvedbo posameznih vsebin, ali pa za bolj dolgotrajno naslavljanje naštetih vsebin, znotraj združenega programa, ki zajema pet do devet zaporednih vsebin na šolsko leto zadnje triade osnovne šole ter dokazano učinkovito preprečujejo pojav zasvojenosti. Projekt se osredotoča na razvijanje socialnih spretnosti mladostnikov, poleg tega pa se dotika tudi preventive zasvojenosti na področju alkohola, tobaka, digitalnih tehnologij in konoplje. Preko interaktivnih delavnic mlade opremimo s potrebnimi veščinami, s pomočjo katerih se bodo znali soočati z različnimi življenjskimi preizkušnjami, se upreti kajenju in pitju alkohola ter nasploh sprejemati zdrave odločitve. Program sestavljajo različne delavnice, v okviru katerih se urijo v različnih socialnih veščinah, pridobivajo nova znanja ter spoznavajo drug drugega. Šolam je omogočeno, da si glede na zaznane potrebe in svoje druge aktivnosti izberejo posamezne delavnice, ki jih posamezen razred potrebuje. Preventivna znanost kot učinkovite izpostavlja predvsem večkratne intervencije, ki se ukvarjajo z opolnomočenjem mladih ter razvojem veščin, ki jih lahko mladi uporabijo v različnih življenjskih situacijah, do določene mere pa tudi z oblikovanjem stališč do nekaterih škodljivih vedenj (v tem primeru do uporabe tobaka in alkohola).
Drugi od treh projektov je projekt Najpogostejše droge med mladimi, ki se osredotoča na problematiko uporabe tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov, pitja alkohola in uporabo konoplje med mladimi. Projekt skozi perspektivo učinkovite preventive naslavlja izzive prevelike dostopnosti alkohola, tobaka in konoplje, njihove cene, pomanjkljivega nadzora nad izvajanjem zakonodaje, kot je prepoved prodaje mladoletnim, in analizira stanje oglaševanja izdelkov mladim. Mladim omogoča prostor, kjer lahko na uporabo navedenih substanc pogledajo kritično in precenijo škodljiv vpliv na njihovo zdravje in okolje v katerem živijo. Zajema vsebine, poimenovane Povežimo pike, O2 za vsakega, Tobačna zarota, Elektronske cigarete, Fuge in snus = nov poskus, Eksperimenti in Alkohol = sprememba življenja. V programu je zajetih deset različnih sklopov, vsak v trajanju ene ali dveh šolskih ur. Šole so si glede na zaznane potrebe izbrale, na katere vsebinske sklope bi se želele osredotočiti v posameznem razredu, s čimer smo zagotovili, da so naslovljene ustrezne potrebe učencev. Sklopi so naslednji:
- delavnica, vezana na tematiko tobaka za osnovnošolce
- delavnica, vezana na tematiko alkohola za osnovnošolce
- delavnica, vezana na tematiko elektronskih cigaret za osnovnošolce
- delavnica, vezana na tematiko konoplje za osnovnošolce
- delavnica, vezana na tematiko fug in snusa za osnovnošolce
- delavnica izvedbe eksperimentov, ki prikazujejo posledice kajenja tobaka na človeško telo za osnovnošolce
- delavnica, vezana na tematiko tobaka za srednješolce
- delavnica, vezana na tematiko konoplje za srednješolce
- delavnica, vezana na tematiko elektronskih cigaret za srednješolce
- delavnica, vezana na tematiko fug in snusa za srednješolce
Ključna aktivnost vseh vsebinskih sklopov je izvedba strokovne delavnice, osnovane na znanstvenih podatkih, prek katere udeleženci pridobijo znanje in nekoliko drugačen vpogled v tematiko. Pri vseh delavnicah želimo izkoristiti tako imenovano mladostniško uporništvo ter jim na ta način prikazati delovanje industrij in družbe na področju zasvojenosti, zato ne gre za golo podajanje dejstev. Dodaten poudarek pri programih je na vrstniški komponenti – izvajalci delavnic so srednješolci ali mladi študentje, ki vsebino podajajo na mladim prijazen in atraktiven način, s čimer so še tako zapletene teme predstavljene na zanimiv način.
Tretji od treh projektov je Skupaj v boljši jutri, ki se osredotoča na krepitev socialnih veščin in drugih individualnih varovalnih dejavnikov z namenom zmanjšanja medvrstniškegga nasilja med učenci prve triade osnovne šole. Raziskave na področju medvrstniškega nasilja kažejo, da je za zmanjševanje tega pojava potrebno ozaveščanje o tematiki ter hkrati krepiti varovalne dejavnike, ki mlade podpirajo pri samostojnem delovanju, izražanju mnenja in ukrepanju v primerih zaznanega nasilja. Med varovalne dejavnike spada med drugim pozitivna in podporna razredna klima; spodbujanje sodelovanja; prepoznavanje (lastnih in tujih) čustev, njihovo ustrezno izražanje in uravnavanje; učenje asertivnega vedenja; razvoj prosocialnih veščin in strategij reševanja konfliktov. Poleg teh dejavnikov program poudarja vlogo aktivnih opazovalcev, ki lahko pomembno pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju nasilja. V prvem razredu se program osredotoča predvsem na grajenje razredne skupnosti in pripadnosti razredu kot enemu glavnih varovalnih dejavnikov, hkrati pa je prisotno spoznavanje čustev in učinkovite komunikacije. V drugem razredu je poudarek na prosocialnih veščinah, in sicer spodbujanju strpnosti, sodelovanja in empatije. V tretjem razredu se delavnice osredotočajo na učinkovito uravnavanje čustev in reševanje konfliktov. V vseh treh razredih se skozi delavnice naslavlja in spoznava tudi različne vrste medvrstniškega nasilja, kjer se učenci učijo to vedenje prepoznavati in ob njem ustrezno reagirati. Program vsebuje štiri delavnice v vsakem razredu, ki jim ob zaključku sledi še ena t.i. »booster« delavnica, ki je namenjena utrjevanju in uporabi usvojenega znanja. Program smernicam učinkovite preventive sledi tudi tako, da vključuje aktivno participacijo učiteljev. Učitelji med posameznimi urami izvedbe programa z učenci izvajajo vnaprej pripravljene aktivnosti, ki krepijo razumevanje tematike, ki so jo nazadnje obravnavali. Po želji se lahko izvede tudi delavnica za pedagoške delavce in starše, namenjena ozaveščanju in složnemu ravnanju ob zaznavanju medvrstniškega nasilja.
Vse delavnice bodo izvajali mladi izvajalci, ki se mladim lažje približajo in jim predstavijo pogled na področje, ki jim je bolj blizu. Na ta način udeleženci lažje ponotranjijo vrednote in prepričanja, mladi pa med seboj sodelujejo z namenom zagotavljanja zdravega življenjskega sloga vrstnikov. Poleg delavnic bomo med poletjem izvedli tudi tabor za učence vključenih šol. Na taboru bomo imeli priložnost dalj časa delati na tematiki zdravega življenjskega sloga, ki ga bodo lahko preizkusili tudi v praksi. Udeležencem bomo lahko v praksi predstavili prostočasne aktivnosti, ki predstavljajo zdravo preživljanje prostega časa in tako alternativo sproščanju stresa in napetosti prek uporabe drog. Na ta način bodo spoznali kvaliteten in zdrav način preživljanja prostega časa v naravi.
Cilji projektov:
- krepitev in razvijanje socialnih in osebnih veščin, za boljše spoprijemanje z morebitnimi stiskami in izzivi odraščanja;
- preprečevanje in zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med mladostniki;
- učinkovito izobraževanje in ozaveščanje mladostnikov o tveganjih za zdravje in škodljivih vplivih uporabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov;
- oblikovanje celovitih preventivnih programov za otroke in mladostnike za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi;
- spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa;
- celostna krepitev zdravja in promocija zdravega življenjskega sloga;
- ozaveščanje ter preprečevanje medvrstniškega nasilja;
- ozaveščanje in krepitev kritičnega mišljenja.