Posvet: Zdravje mladih v Sloveniji – kje smo?

V Hotelu Slon se je včeraj odvil posvet z naslovom »Zdravje mladih v Sloveniji – kje smo?« Posvet je potekal v sklopu projekta Za zdravje mladih, ki ga vsebinsko vodita Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in mladinsko združenje Brez izgovora Slovenija, v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije, Mladinskim svetom Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in RTV Slovenija. Na posvetu s 100 mladimi udeleženci so se dotaknili perečih zdravstvenih tematik kot so denimo nove psihoaktivne snovi, kdo je tipičen uporabnik konoplje, kako ljudje razvijemo nagnjenost za uživanje slanih ali sladkih jedi in še marskikaj drugega.
Po uvodnem nagovoru nosilcev projekta Za zdravje mladih, ki je financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je Andreja Drev iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pojasnila kako delujejo psihoaktivne snovi: »Možgane si lahko predstavljamo kot komunikacijski center, ki ga sestavlja nešteto živčnih celic ali nevronov, ki med seboj komunicirajo. Droge se vmešajo v naravni proces sporočanja informacij med nevroni. Fantje uporabljajo psihoaktivne snovi za potrjevanje samoidentitete, medtem ko je pri dekletih največkrat v ospredju čustvena komponenta in odnosi z drugimi.«
Med psihoaktivne snovi štejemo tudi konopljo, ki ima poleg kratkoročnih pozitivnih učinkov, kot je občutek dobre volje, brezskrbnost, sproščenost, zgovornost in smeh, tako kratkotrajne kot dolgoročne negativne učinke na telo. Poleg učinkov tesnobe, paranoje, depersonalizacije, depresije, halucinacij, panike in povečanega tveganja za prometne nesreče, ki izginejo po nekaj urah, so dolgoročnejši učinki veliko bolj nevarni. Mednje štejemo kronične vnetne spremembe na dihalih, večjo verjetnost za razvoj psihotičnih znakov in motenj in slabši akademski uspeh.
»Tipična uporanika konoplje v Sloveniji sta dva«, pravi Andreja Drev in nadaljuje: »Uporabo konoplje zaznamo med višje izobraženimi moškimi, starimi od 25 do 34 let, ki konopljo uporabljajo rekreativno in predvsem z vidika ekspirimentiranja. V drugi skupini bolj pogostih uporabnikov konoplje najdemo moške s slabšim socialno-ekonomskim položajem, ki konopljo uporabljajo vsakodnevno.«
Na trgu so dandanes prisotne tudi t.i. nove psihoaktivne snovi, ki po svojih učinkih posnemajo prepovedane psihoaktivne snovi, vendar so zaenkrat še legalne in vsem dostopne.

Skrb zbujajoče so tudi prehranske navade mladostnikov v Sloveniji, ki po podatkih raziskave HBSC in drugih presečnih raziskav NIJZ kažejo, da mladostniki:

– uživajo premalo zelenjave in rib, dekleta pa tudi premalo mleka, mlečnih izdelkov ter mesa,
– 39% jih vsak dan uživa sadje in le 27% zelenjavo,
– prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih, hranilno revnih živil,
– zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega, obenem se prehranjujejo neredno; najpogosteje opuščajo zajtrk, le 45 % jih zajtrkuje vsak dan med tednom – na zadnje mesto med 39 državami,
– 47% deklet se ocenjuje, da so predebele, 18% jih je na shujševalni dieti, 30% jih meni, da bi morale shujšati, ter
– pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkanih pijačah, 24 % jih uživa vsaj enkrat dnevno.
Vida Turk z NIJZ je opozorila tudi na problematiko obrnjene piramide pri oglaševanju prehranskih izdelkov, kjer v oglasih zasledimo največ slanih, sladkih ter mastnih živil. V oglaševanju je opaziti tudi zaskrbljujoče dejstvo, da tovrstni oglasi ciljajo na otroke, ki so s svojimi leti nesposobni racionalnega odločanja. »Zdravje ni samo skrb javnega sektorja, temveč je plod različnih akterjev v družbi in tega se moramo zavedati. Organizirani mladi pri tem igrajo zelo pomembno vlogo«, zaključi Turkova.
Helena Koprivnikar, pravtako z NIJZ, kot zanimivost navede: »Tobačni izdelki so edini legalno dostopni potrošniški izdelki, ki ubijajo, če se jih uporablja tako, kot je namenjeno« in doda, da kar dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni povezanimi z uporabo tobaka. »O nevarnostih tobaka se še vedno premalo govori in Slovenija v zadnjem času na tem področju ni naredila veliko napredka«, zaključi Helena Koprivnikar, ki je vse navzoče pozvala, da podprejo nove ukrepe, ki jih zastavlja Evropska Tobačna direktiva in jih Ministrstvo RS za zdravje pripravlja za leto 2016.
Presenetljivi so tudi izsledki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2014, ki kažejo, da 88,8 odstotkov mladostnikov starih 11, 13 ali 15 let meni, da so zdravi, podobno pravijo tudi v vprašanju zadovoljstva s svojim življenjem. Delež zadovoljnih pade pri vprašanju v kolikšni meri so pod stresom, kjer 46,7 odstotkov odgovori z »zelo« ali »še kar«. Nadalje pri vprašanju »Ali si bil v zadnjem letu kdaj dva ali več tednov zapored skoraj vsak dan tako žalosten ali obupan, da si prenehal opravljati nekatere običajne dejavnosti?« z »Da« odgovori kar 22,8 odstotkov anketirancev. Na vprašanje »Ali si v zadnjem letu kdaj resno razmišljal o tem, da bi poskušal narediti samomor?«, na katerega so odgovarjali le 15-letniki, je z »Da« odgovorilo kar 15,5 odstotka mladostnikov.
V družbi prihaja tudi do številnih mitom glede pitja in učinkov alkohola, kar na posvetu predstavi Maša Šerec z NIJZ, ki med drugim pove, da hladna prha, kava in telesna aktivnost ne vplivajo na hitrejšo streznitev, saj količina alkohola v krvi kljub tem aktivnostim ostane enaka. Eden izmed nevarnih mitov, ki je po pričevanjih udeležencev posveta prisoten tudi pri nekaterih zdravstvenih delavcih je, da kozarec rdečega vina na dan blagodejno vpliva na krvožilni sistem. »Raziskave so pokazale, da so v tem primeru blagi pozitivni učinki prisotni pri zelo specifični skupini ljudi, ki je v splošnem povsem zdrava«, pove Maša Šerec in doda: »Morda ima pitje rdečega vina nekaj pozitivnih učinkov vendar ima hkrati toliko več negativnih, vpliva namreč na 200 drugih bolezni, tako da se učinek izniči. Mnogokrat boljše učinke lahko dosežemo na primer s kozarcem grozdnega soka.«
Poleg vsem znanih kemičnih zasvojenosti pa so v zadnjem času v porastu tudi nekemične zasvojenosti. »Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj«, zasvojenost pojasni Mirna Macur iz NIJZ, ki pravi, da do zasvojenosti ne pride le zaradi vnašanja subsanc v telo, zato lahko govorimo tudi o zasvojenosti s športom, z igrami na srečo, internetom, tehnologijo, nakupovanjem ipd.
Projekt Za zdravje mladih je bil osnovan z željo po prepoznavanju problematike zdravja mladih v Sloveniji na katerega lahko tako pozitivno kot negativno vplivajo tudi mladinske organizacije. Namen projekta je opolnomočiti mladinske delavce in voditelje, da bodo v svojih organizacijah znali prepoznati slabe navade mladih ter ustvarili boljše okolje za zdrav življenjski slog mladih. Jan Peloza iz mladinskega združenja Brez izgovora Slovenija je za konec povedal, da »je želja projekta, da se predvsem v mladinskem sektorju začne zavedati poslanstva mladinskega dela, ki naj bo poleg učenja aktivnega državljanstva in priprave mladih za trg dela, predvsem skrb za njihovo duševno zdravje, torej z drugimi besedami vključenost in blagostanje.«

Povezave:

PREBERITE TUDI

03.06.2021

“Odločeni! Opuščamo kajenje”

  Ljubljana, 28. maj 2021 Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom »Odločeni!

22.04.2021

Simpozij: ”Odločeni! Opuščamo kajenje”

Ob Svetovnem dnevu brez tobaka bo v petek, 28. 5. 2021, potekal simpozij z naslovom “Odločeni! Opuščamo kajenje”, na katerem sodeluje tudi Zveza Brez izgovora

12.04.2021

Evropska spletna raziskava o…

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je pridružil mednarodni raziskavi o uporabi drog, ki jo koordinira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Vse novice